Blue Beetle je eden tistih filmov v arhivu studia DC, ki bi znal postati pravi mali hit na pretočni platformi Max oziroma HBO Max. Šlo naj bi za uradno zadnji film v DCEU, ki ga bo nato nasledil DCU. Težave v njegovem sprejetju, finančnem uspehu in prihodnosti so seveda jasne zaradi prihoda Jamesa Gunna na čelo omenjenega studia. Prav Gunn pa je dejal, da je Blue Beetle lik, ki ga bo uporabljal tudi v prihodnje, zaradi česar ima film le nekoliko več potenciala za uspeh, kot ga je imel Flash pred njim. In DC se lahko veseli vsaj tega, da kljub vsem težavam zapisal svoj najboljši film po Odredu odpisanih, ki ga je leta 2021 režiral prav Gunn. To ne pomeni prav veliko, čeprav bi lahko bil Blue Beetle veliko slabši od svojih predhodnikov. Pa ni, in zato DCU pričakujemo s previdnim optimizmom.
Blue Beetle je superjunak, ki bi si zaslužil več pozornosti
Blue Beetle je superheroj oziroma lik, ki ga filmski svet še ni spoznal. Verjetno je svojo najširšo publiko presenetil v videoigri Injustice 2, kjer je bil eden od mnogih. Zdaj ima svoj film, ki nosi veliko pomena predvsem za špansko govoreče filmske oboževalce. Blue Beetle je namreč Jaime Reyes, potomec mehiških imigrantov, ki so svoj dom našli v rahlo futurističnem Palmeru sredi Teksasa. Jaime (Xolo Maridueña) je precej običajen mladenič, ki je ravnokar zaključil fakulteto. Ko se vrne domov, začne vztrajno iskati zaposlitev in svoje poslanstvo v življenju. V last zelo nepričakovano dobi modrega skarabeja, kar spremeni njegovo življenje. S pomočjo izjemno napredne superobleke postane superjunak, pa če si to želi ali ne. Po življenju pa mu, nekoliko klasično, strežejo kapitalistični mogotci, ki si želijo skarabeja dobiti nazaj v svojo last.
Režiser Ángel Manuel Soto je predse dobil zanimivo nalogo, ki je bila najprej zgolj film istoimenskega lika, posnet za pretočno platformo. Nekje vmes je prišlo do odločitve, da originalni El Paso zamenjajo z izmišljenim mestom Palmera City, kar daje novemu superjunaku novo lokacijo, kot sta jo imela Batman in Superman z Gothamom in Metropolisom. V filmu se pojavijo tudi reference na oba lika in obe mesti, a ni zaključeno kdaj, kje in v katerem vesolju se film dogaja. Tako je moral Soto spreminjati nekaj reči, ko je film dobil zeleno luč za kinematografski izid, a kaj več kot javno Gunnovo priporočilo, da želi lik uporabljati tudi v prihodnje, ni bilo podano. Glede na videno pa bi znala mehiško-ameriška družinica Reyes s svojimi pripadniki postati reden člen nove podobe DC univerzuma, ki ga ustvarja Gunn.
Blue Beetle je Xolo Maridueña in DC ima srečo
V glavni vlogi se nam predstavi Xolo Maridueña, ki ga poznamo kot Miguela iz serije Cobra Kai. In treba je reči, da gre za enega bolj karizmatičnih likov v svetu superjunaških filmov v zadnjem času. Resda se mora njegov Jaime soočiti s kar nekaj klišeji, a mu igralec vnese toliko srca in prisrčnosti, da je film vreden ogleda že zaradi tega. Vsekakor je tu jasno, zakaj si Gunn želi ta lik tudi v prihodnje. Tudi sam Blue Beetle, kot superjunak, in kot njegova glasovna podoba obleke Khaji-Da – glas ji posoja pevka Becky G – sta polna potenciala in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi to postal veliko bolj priljubljen superjunak, kot je sicer.
Z nekaj čara mu na pomoč priskoči tudi veteran George Lopez, ki zaigra njegovega strica Rudyja, fanatičnega ljubitelja tehnologije in sovražnika vlade. Tu se stvar skorajda zaključi, saj ima vloga družine večji pomen kot pa člani sami. Jaime in njegov oče (Damian Alcaraz) imata sicer kar nekaj srčnih prizorov, a se film neprestano otepa vplivov, ki jih povzroča tornado žanrov. Vsak lik ima svoj prizor, kjer zablesti, a ni nujno, da bo deloval v očeh gledalcev. Kar pa deluje je romantična vez med Jaimejem in Jenny oziroma igralko Bruno Marquezine, ki jo ljubitelji nogometa poznajo kot bivšo punco brazilskega asa Neymarja, navdušenci nad modo in fotomodeli pa prav iz tam. Njen preskok iz brazilskih telenovel v svet mode in filmski svet DC je prav navdihujoč. Zabavno dejstvo: Bruna je bila tudi druga v vrsti za vlogo Supergirl v filmu Flash, ki je nato pripadla Sashi Calle.
Pozabljivi zlikovci, poznana zgodba in nekaj sumljivih odločitev
Zlikovci v filmu pa so povsem generični, pri čemur prednjači predvsem Susan Sarandon v vlogi Victorie Kord, lastnice mogočnega podjetja Kord, ki si želi preko skarabeja ustvariti mogočno vojsko superoblek. V kolikor se kdo spomni vloge zlikovke, ki jo je Susan Sarandon oziroma njen lik igral v seriji Prijatelji (Friends), je to preprosto to. Nič posebnega in že skoraj sumljivo pozabljivo. Kljub temu pa film Blue Beetle uporabi nekaj prijemov, ki jih nismo vajeni. Tu mislim predvsem na določen del zgodbe zlikovca Carapaxa, ki ga zaigra Raoul Trujillo.
Blue Beetle ima v svojem dvournem času kar nekaj sumljivih odločitev, ki bi jih lahko naivno pripisali kaosu post-produkcije znotraj studia WB oziroma DC. Ko skočimo iz prizora Jaimejeve transformacije, ki spominja na Cronenbergove telesne gravže do pop glasbe in smeha v naslednjem prizoru, bi lahko rekli, da je zagotovo prišlo do manjših sprememb nekje v procesu nastajanja.
Ampak Blue Beetle je tak, kot ga vidimo v kinu in naj bo pravici zadoščeno, vsak film pač ne more imeti režiserskega reza (director’s cut, op. p.). S poplavo klišejev, že večkrat videne zgodbe o nastanku lika in pozabljivimi negativci se bo Blue Beetle le stežka prebil med filme, ki si jih je vredno zapomniti. Ampak ima veliko srečo, saj bo prispel tudi na pretočno platformo, kjer bo najverjetneje postal hit.
Blue Beetle je napoved nečesa novega v svetu DC
Blue Beetle je film, ki smo ga že videli in čeprav je od zadnjega (dobrega) filma o nastanku lika minil že lep čas, so naši spomini o tem obdobju še sveži. V tem aspektu ni nič posebnega, a s seboj prinese dovolj srca, humorja in prisrčnosti, da gledalci ne bodo odšli z občutkom prevaranosti. Ker je tu Xolo Maridueña, ki je odličen nov lik v svetu superjunakov. Blue Beetle je film, ki ga DC potrebuje za osvežitev optimizma, da so lahko njihovi filmi zabavni in gledljivi. Nekakšni Power Rangersi namočeni v formulo superherojev tega desetletja.
Urednik portala Student.si
