Bella Ciao – Za svobodo (Bella Ciao – Per la liberta, 2022) italijanske režiserke Giulie Giapponesi, je nekakšen dokumentarni hommage priljubljenemu italijanskemu napevu Bella ciao, ki danes velja za univerzalno pesem proti vsem avtoritarnim režimom in jo prepevajo po vsem svetu. Film je otvoril nedavni Festival dokumentarnega filma (25. FDF), ki je potekal v Ljubljani, predvajan je bil v programskem sklopu Miti, ikone in mediji.
»UNA MATTINA MI SON SVEGLIATO
O BELLA CIAO, BELLA CIAO, BELLA CIAO CIAO CIAO
UNA MATTINA MI SON SVEGLIATO
EO HO TROVATO L’INVASOR…«
Od kod pesem zares izvira, kakšen je njen pomen? So jo zares spisali italijanski partizani ali je del ljudske folklore? Navkljub neumornemu iskanje njenega pravega izvora se zdi, da je pesem vsakič znova klic k svobodi in predstavlja upor proti zatiralskim režimom.
Zgodba o mitologiji neuničljivega napeva, ki vedno znova navdihuje nove generacije mladih
Dokumentarni film se sprehodi skozi zgodovino pesmi, številnih teorij o njenem izvoru in vplivu. Italijanski napev naj bi izviral iz poznega 19. stoletja, množično pa se je razširil v času antifašističnega gibanja, tik pred Mussolinijevim padcem. Bella ciao se je tudi kasneje v 40. letih obdržala kot pesem upora, a je nato v 50. letih popolnoma izginila iz javnosti.
Po zaslugi izvedbe Yvesa Montanda iz leta 1963 je bil napev znova obujen v desetletju, ki ga je zaznamovalo uporništvo. Vse odtlej je Bella ciao univerzalna pesem proti avtoritarnim režimom, od mladinskih revoltov po vsem svetu do kurdskih borcev za svobodo na meji med Sirijo, Turčijo in Irakom.
Boj za svobodo
Že uvodni kadri so zelo pomenljivi. Predstavi se nam ena izmed političark turške opozicije, ki je bila preganjana zaradi napevov pesmi Bella ciao. Maja 2020 je iz več desetih mošej v turškem Izmirju v času poziva k molitvi zadonela uporniška himna. Oblast je nemudoma sprožila preiskavo, kdo je vdrl v zvočni sistem, preganjali so ljudi, ki so posnetke objavljali na družabnih omrežjih, ena teh je bila tudi nedolžna političarka. Vsa pozornost je bila usmerjena k opoziciji vladavine turškega predsednika Erdogana.
Univerzalno sporočilo
V filmu o pesmi pričajo številni zgodovinarji, profesorji, glasbeniki, politiki – vsak predstavi svojo plat zgodbe, ki je povezana s pesmijo. Film spremlja številne sogovornike s vsega svet: od Kurdov, Kitajcev, Iračanov, Američanov, Italijanov … Ne glede na narodnost in različice pesmi (besedilo so pogosto spremenili, prilagodili svojim okoliščinam in kulturi), ostaja melodija nespremenjena.
Osrednji del filma, je poleg pomenske note pesmi, stalno prisotna »vojna« o njenem uradnem nastanku. Ena zgodovinska struja trdi, da pesem v partizanskem času niti ni obstajala (dva italijanska partizana trdita, da v vojnem času pesmi nista poznala), temveč se je uveljavila šele kasneje z dobo italijanskih glasbenih festivalov v 60. letih. Povsem nasprotno pa je pričanje starejše Italijanke, katere najlepši otroški spomini so vezani na petje pesmi ob prihodu partizanov v Albo (le, da jo je sama pela v ženski različici).
Španska uspešnica Casa de papel (Money Heist) je z izborom Belle ciao kot naslovne pesmi, napeve popularizirala med mladimi, a v popolnoma drugačnem kontekstu.
Fenomen, ki je vzbudil zanimanje tudi režiserke in dal enega izmed povodov za snemanje filma.
Dobro jo poznamo tudi v Sloveniji.
Ali so partizani prepevali Bella ciao ali ne?
Ob odjavni špici še vedno ne zares vemo, kdo je prvi pel pesem, od kje zares glasba zanjo (njeni zametki so slišni že v poskočnih taktih klezmerja z začetka prejšnjega stoletja). Kar pa niti ni bistvo filma. Režiserka preko osebnih zgodb pove zgodbo o pesmi, ki je bila in bo skupna vsem, ki se borijo za svobodo in demokratičnost v družbi, v kateri živimo.
Novinar
