Damien Chazelle je predstavil svoj novi celovečerni film Babilon. Po uspešnicah Ritem norosti (Whiplash, 2014), Dežela La La (La La Land, 2016) in Prvi človek (First Man, 2018) je zdaj tu zgodba o hollywoodu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Zaradi kakovosti in uspehov njegov preteklih filmov je bil Babilon 38-letnega režiserja eden najbolj pričakovanih filmov leta.
Babilon, prelepi kaos ali bakanal?
Zgodba Babilona govori o vzponu in padcu glavnih likov v obdobju prehoda iz nemega v govoreči film. Igralsko zasedbo vodijo Margot Robbie, Brad Pitt in Diego Calva, ki predstavljajo tudi naše glavne akterje. Z izjemo Pittovega Jacka Conrada, ki je že veliki zvezdnik z vratolomnimi zabavami, sta Manny (Calva) in Nellie (Robbie) začetnika v filmski industriji – ona pred kamero, on za kamero. Tu že lahko pričnemo vleči vzporednice s Chazellovo Deželo La La, za katere je jasno, da niso osamljen primer. Povezav med filmoma je kar nekaj, vse od glasbe in ljubezenske zgodbe do končnih prizorov.
Babilon je kaos v najlepšem smislu besede. Čeprav se film odpre s prizori, ki niso za osebe s slabim želodcem, so slonji iztrebki na kameri hitro pozabljeni. Najprej smo priče eni od najbolj ekstravagantnih zabav filmskega platna, ki pa to ne bi bila brez glasbene podlage ponovno odličnega Justina Hurwitza. Da so to zabave je precej milo rečene, v najslabšem smislu gre za bakanalije in orgije. Znotraj veseljačenja s hektolitri alkohola, vedri drog in seksa mine skoraj ena ura filma.
Ko, nekoliko prehitro, a za tempo upravičeno, Manny in Nellie dobita svojo priložnost v nemem Hollywoodu, smo ponovno v pogonu. Kaotična snemanja filmov razkrijejo tančico blišča in zvezd filmskega sveta. Babilon ne skopari s slikanjem »prave« podobe te veje umetnosti pred stoletjem. Na ramenih odličnih igralskih predstav Margot Robbie, Diega Calve in Brada Pitta smo gledalci v dogajanju, naši možgani pa so povsem obliti z dopaminom. In prav zaradi vsega kaosa, ki nam ga Damien Chazelle zmeče v obraz, je lahko Babilon tudi velika filmska katastrofa. To je v očeh vsakega občudovalca.
Babilon je Damien Chazelle, spuščen z vajeti
Predstavljaj si Deželo La La na nekaj zelo solidnih gramih kokaina. To je Babilon. Fantastična glasba Justina Hurwitza, izjemna produkcija filma in čudovite igralske predstave so dovolj za to, da se prepustimo dogajanju. Ker pa film vsebuje tudi prav toliko kaotično pripovedovanje zgodbe in nekaj prizorov v drugi polovici, ki zaradi prej omenjenega razloga pripovedovanja nimajo pravega mesta, bo Babilon tudi hitro preveč. Za nekoga tako za drugega spet drugače.
Damien Chazelle je imel po treh izjemnih celovečercih »dovoljenje«, da naredi film povsem po svojih željah in brez preverjanja. Vsaj tako se zdi. Meni, piscu te recenzije, je Babilon kaotični film v svoji najlepši obliki. Marsikomu pa bo kaos in mukotrpen ogled. Ne glede na to pa ne moremo preko dejstva, da je v svojih najboljših trenutkih Babilon tudi nekaj najboljšega, kar nam lahko filmski svet ponudi. To je pogosto dovolj, ampak Babilon je več kot to.
Urednik portala Student.si
