Anatomija padca je tista evropska mojstrovina, ki jo čakamo vsako leto. Nekateri s(m)o jo videli že v letu 2023, drugi jo bodo v slovenskih kinematografih gledali v letu 2024. In glede na videno se zdi, da bo to film, ki bo predvsem pri ljubiteljih kriminalno in detektivsko obarvanih filmih zapisan z zlatimi črkami in tako večkraten ogled.
Anatomija padca je dovršena sodna drama
Sodna drama režiserke Justine Triet, ki je scenarij spisala v tandemu z Arthurjem Hararijem s katerim sta sodelovala že pri filmu Sibyl. Slednjega je spremljala nenadna smrt igralca Gasparda Ulliela, a duo je dokazal, da bi lahko posegel po zvezdah. Anatomija padca je raketa, ki ju je dokončno odpeljala med zvezde evropske in svetovne kinematografije.
V osamljeni hiši v bližini Grenobla se nemška pisateljica Sandra Voyter (Sandra Hüller) koncentrira na pogovor oziroma intervju s študentko. Zaradi abnormalno glasne glasbe, ki jo predvaja njen mož Samuel (Samuel Theis) na podstrešju hiše, mora prestaviti intervju. Ko se njun slepi sin Daniel (Milo Machado-Graner) s psom vodičem vrne domov, najde pred hišo mrtvega očeta in začne klicati na pomoč. V pogovoru s prijateljem odvetnikom Vincentom (Swann Arlaud) mu Sandra pojasni, da je šlo verjetno za nesrečo med prenovo podstrešja. Začne se sodni postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je šlo za samomor, nesrečo ali umor. Edina priča v primeru pa je slepi otrok.
O filmu se bo še dolgo govorilo, tudi v času oskarjevskih nagrad, saj gre za prav zares izjemen film, ki mu veter izpod kril jemlje le igrani čas. Slednji bi se lahko nekoliko skrajšal, a potem ne bi bilo kritik na račun evropskega snemanja filmov, kjer potrebujemo več minut trajajoče sekvence sprehajanja po snegu. Prizori v takem smislu filmu večkrat vzamejo zagon in gledalca odmaknejo iz napetosti, ki ji je priča v hiši in na sodišču.
Sandra Hüller je pravi tour de force
Da je režiserka film napisala z mislijo na Sandro Hüller, pove veliko. Prav Sandra Hüller je kameleon igre, ki znova in znova kaže, da gre za eno največjih evropskih igralk vseh časov. Ko v istem letu izdaš dve vrhunski vlogi – poleg te še Interesno območje – na taki ravni, je dovolj za uvrstitev med najboljše. Gre za primer, ko je lahko igralka v koledarskem letu boljša le od sebe, a še tu bi imeli veliko težavo pri odločitvi, katera je boljša. Zdi se, da ima vloga nemške pisateljice, ki živi v Franciji, prednost zaradi širine, ki jo vloga nudi že sama po sebi. Skozi film mora preskakovati med materinsko nemščino, angleščino in francoščino, kar doda njenemu primeru še dodatno raven dvomov. Je kriva ali ne?
Ko je tudi pes izjemen, potem je jasno
Morda marsikoga to ne bo ganilo, a Anatomija padca ima najboljšo pasjo vlogo vseh časov. To, kar je uspelo psičku Messiju, ki upodablja Snoopa, je eden najbolj napetih prizorov zadnjih let, ki ne bo ravno povšeči srčnim ljubiteljem živali. Toliko, za vpogled v kakovost igralske zasedbe filma.
Marsikje je moč prebrati, da film deluje na ramenih glavne igralke, kar sicer ni zmotna domneva, a vseeno odvzame veliko tistim, ki so film soustvarili. Normalno je, da bo nekdo prejel več zaslug, a tu gre za izvrstno napisano sodno dramo, ki pred gledalca vrže malo morje dvomov in kosti za glodanje. Gre za enega tistih filmov, ki nas s koncem pusti še s tistim zadnjim dvomom, zaradi katerega ne bo tako enostavno zaspati brez razprave o motivih, dogodkih in primeru.
Anatomija padca je lahko najboljši film leta
Anatomija padca je izpiljena sodna drama, ki ji je že težko najti konkurenco. V manj spretnih rokah bi se lahko spotaknil ob marsikaj, a ustvarjalci so vedeli, kaj počnejo. Z mojstrskim scenarijem, režijo in igro zasedbe se uvrsti med najboljše filme leta 2024 in nič hudega ne bi bilo, če bi ga nekdo razglasil kar za najboljšega.
Urednik portala Student.si
