Francis Lee nam štiri leta po njegovi Božji deželi (God’s Own Country) prinaša še eno strastno zgodbo o prepovedani ljubezni. Tokrat so v ospredju Kate Winslet, Saoirse Ronan in viktorijanska Anglija. Odkrivanje fosilov, seksualnosti, veselja, zgodovine in prihodnost nas čakajo v filmu Amonit. Režiser je zgodbo o resnični paleontologinji razvil in fikcioniziral, da ostane osnova revne, zavrnjene in deprivilegirane ženske, a z dodatkom ljubezni do mlajšega dekleta.
Resnična osnova z dodatkom fikcije
Čeprav sta bili Mary Anning in Charlotte Murchinson resnični osebi, je režiser Francis Lee priznal, da film ni biografija. Sposodil si je le imena, kraj in čas dogajanja ter nekaj dejstev. Vsekakor se ne smemo obračati k temu filmu, če želimo preverjena zgodovinska dejstva. Če pa želimo izjemno odigrano dramo, pa bi se že dalo kaj storiti.
Mesto Lime Regys na sredini devetnajstega stoletja je glavni kraj zgodbe, ki jo spremljamo. Mary (Kate Winslet) je paleontologinja, ki na morski obali išče, zbira in prodaja fosile pleziozavrov, amonitov in drugih bitij iz zgodovine. Z bolno mamo živita v revščini, njun prihodek pa predstavljajo prodani fosili, ki jih Mary najde na obali. Na vratih se nekega dne pojavi paleontolog Rodrick Murchison, ki želi Mary spremljati na njenih jutranjih ekspedicijah po obali. Spremlja ga žena Charlotte (Saoirse Ronan), ki po moževih besedah trpi za depresijo in melanholijo. Ker odhaja na potovanje po tujini, v zameno za plačilo prosi Mary, da bi skrbela za njeno ženo. In tako dobimo zgodbo o prijateljstvu, ki preraste v ljubezen.
Ko obe protagonistki spoznamo, sta brez strasti, bledi, hladni, otopeli in brez iskrice v očeh. Sprehodi po obali se ponavljajo, z njimi pa se začnejo pojavljati malenkosti, ki jim prej nismo bili priča. Mary in Charlotte se pričneta pogovarjati, sprva nekaj besed in kratkih stavkov, nato se te spnejo v lepe pogovore. Prav pogovori med njima pa ne potekajo le verbalno, temveč tudi fizično. Ukradeni pogledi, nervozni dotiki in rdečica, ki se kmalu razvijejo v poljube, nasmehe, smejanje in čudovite spomine.
Počasno gorenje do vrhunca
Konec filma bo za mnoge nezadovoljiv, a prijetno preseka navado, da nujno potrebujemo vse odgovore. Od filma se ne sme pričakovati hitrega tempa in dogajanja, saj je film tako imenovani »slow-burn«. Čeprav tega načeloma ne potrebujemo, lahko iščemo metafore izkopavanja fosilov in odkrivanja ljubezni. Kamen, ki se razbije na pol. Odstranjevanje kamna in odkritje čudovite notranjosti. Nošnja velikega fosila, za kar sta potrebni dve osebi. Takih metafor je malo morje.
Film navduši tudi z lepo izbiro glasbene podlage, ustvarjene atmosfere in prikazom preprostosti v svetu, ko se je že začelo veliko dajati na uspeh. Glavna aduta filma pa sta vsekakor glavni igralki. Saoirse Ronan je kot po navadi zelo dobra in dejstvo, da jo popolnoma zasenči Kate Winslet, je mišljeno kot pohvala. Ena izmed najboljših igralk vseh časov v eni izmed svojih najboljših vlog.
Amonit je čudovita drama, ki je najbolj intimno izkopavanje bitij pradavnine, kar ga bomo kadar koli videli. Veliko vzporednic lahko povlečemo tudi s francosko mojstrovino Portret mladenke v ognju, ki je Amonit (žal) ne doseže. Vseeno pa je Amonit vreden ogleda že zaradi igralskega talenta na ekranu, vse ostalo pa je le češnja na torti. Z razlogom izbran v nabor filmov prvega festivala Krafft.
Urednik portala Student.si
