Že tradicionalno se pritožujemo, da v letu izide veliko slabih filmov. Treba se je zavedati, da živimo v obdobju, kjer nastaja največje število filmov v zgodovini, kar pomeni sočasno nastajanje velike količine slabih filmov. Seveda je bila tudi v letu 2024 izkušnja najslabših filmov podvržena subjektivnosti, ki se bo odražala v spodnjem seznamu in od nje ne bežimo. Kateri so bili najslabši filmi leta 2024?
Joker in Dražen sta bila veliko razočaranje
Nadaljevanje ene največjih filmskih uspešnic zadnjih let in avtobiografski film največjega košarkarja naših krajev bi morala biti že po difoltu kakovostna filma, a ni bilo tako. Najprej se lahko lotimo lokalnega Dražena, ki ni navdušil niti v domovini velikega košarkarja Dražena Petrovića. Pozabljiv film, ki sicer predstavi nekaj nepoznanih vidikov osebe za košarkarskim zvezdnikom, a pozabi na vse tisto, zaradi česar so oboževalci film pričakovali. Film je skušal njegovo življenje, ljubezen, ljubezen do košarke, karierno pot, uspehe, jugoslovansko vojno, njegovo prezgodnjo smrt in še marsikaj stlačiti v dve uri.To bi težko izpeljali v večdelni seriji, ob omembi jugoslovanske vojne in srbskega reprezentanta Divca pa se v misli prikrade dokumentarni film Nekoč brata (Nekad braća), ki se fokusira zgolj na delček njegove kariere in jasno sporoča svoj namen.
Še slovenskemu filmofilu Mateju Patljaku sta Tod Phillips in Joaquin Phoenix obljubila, da nadaljevanja ne bo, a so zelenci očitno prevladali. Film, ki ga dejansko ne bi potreboval, je slednjega vseeno prejel v obliki Joker: Norost v dvoje. Finančna katastrofa, ki je v blagajne pospravil »le« šest milijonov več od svojega 200-milijonskega proračuna. Spomnimo, da je predhodnik v blagajne ob približno 60-milijonskem proračunu v blagajne pospravil več kot milijardo ameriških dolarjev, ob enajstih nominacijah pa prejel dva oskarja.
Joker: Norost v dvoje je tako popoln naslov za nadaljevanje enega najboljših filmov zadnjih let. Naslov se ne nanaša na razmerje med likoma, temveč na razmerje filma in gledalca, saj se slednji že nekje pri sredini filma trudi, da ne bi znorel še sam. Morda se v vsem tem visokoproračunskem eksperimentalnem kaosu skriva Nietzschejev citat o tistih, ki so plesali, in bili označeni za nore s strani tistih, ki glasbe niso slišali. Ker ga boste našli na mnogih seznamih najboljših filmov leta (ali na nobenem izmed dveh), gre bolj kot za najslabši film leta tistega, ki je najbolj razočaral.
Najslabši ali najbolj pozabljivi filmi leta
Vsako leto izide tudi veliko filmov, ki zasedejo tisto najhujše mesto – v kotičku pozabljivosti. Nehvaležno mesto, ki je verjetno slabše tudi od najbolj osovraženih filmov leta, saj jih mnogi preprosto pozabimo. Teh je bilo letos precej, a v ospredje pozabljivosti so se prerinili naslednji. Najmanj pozabljiv med njimi je Argylle, vohunski triler Matthewa Vaughna, ki je v preteklosti poskrbel za filme Zvezdni prah, Kick-Ass, Možje X in Kraljevi možje. Visokoproračunska akcija z zvezdniško zasedbo je razočarala, saj si je na krožnik naložila preveč. Sočasen izid knjige, ki je temelj v zgodbi znotraj zgodbe, je verjetno najboljša reč, ki je pricurljala iz nadvse pozabljivega filma.
Dama (Damsel) je bil Netflixov skok v obračanje klasične zgodbe, ki jo v angleščini imenujemo ‘damsel in distress’. Ideja o mladi nevesti, ki je žrtvovana krvoločni zmajevki in prepuščena na beg ali smrt, se zdi na papirju odlična. Žal je bila izpeljava močno majava. Ob koncu leta je Netflix predstavil še eno zgodbo o močni ženski. To je bil film Marija (Mary), ki je na nekoliko akcijski in fiktiven način prikazal življenje Marije Magdalene od spočetja do Jezusovega rojstva. S čim točno so v vlogo prepričali Anthonyja Hopkinsa še ni znano, a zagotovo ne s prepričljivim scenarijem.
Osamljeni planet (Lonely Planet) in Družinska zadeva (A Family Affair) bosta v tem primeru padla v isti koš, saj se tako in drugače ukvarjata z isto idejo romantične komedije. V prvem primeru se Laura Dern in Liam Hemsworth zaljubita v filmu, ki je izsesan vse kemije in zabave, v drugem pa v oči bodeta Nicole Kidman in Zac Efron, ki sicer poskrbita za nekaj malega smeha, a povsem nenamerno. Oba filma smo videli že stokrat in oba sta namočena v brezveznih klišejih.
Enako lahko trdimo za vohunski triler Zveza (The Union), ki je bil sneman v našem Piranu, a bil bistveno slabši od Anžlovarjevega zadnjega filma Tartinijev ključ, ki je uspešno zajel obmorsko mesto. Če se vrnemo k Netflixovi akciji, v kateri so povsem pozabljivi Mark Wahlberg, Halle Berry in J.K. Simmons, je ta povsem brez duše in smisla.
Težek ogled so bili …
Navkljub pozabljivosti prej omenjenih filmov, niso bili tako slabi, kot ti, ki sledijo. Ponavadi se na takih seznamih znajde poplava grozljivk, ki pa letos niso bile povsem v ospredju. Letos ju zastopajo Nočno kopanje (Night Swim), Tarot in Namišljeni (Imaginary). Prvi predstavlja zlo, ki se skriva v bazenu, zadnji pa zlo, ki se skriva v otroških plišastih igračah. Vmes je še Tarot, ki želi na princip Ouije predstaviti morilske posledice uporabe kart. Ko govorimo o slabih grozljivkah, imamo v mislih prav te.
Podobna situacija nas je pričakala s kino ogledom filma Rdeči (Red One), visokoproračunskem božičnem filmu, v katerem igrajo Dwayne Johnson, Chris Evans, Lucy Liu, Kiernan Shipka in J. K. Simmons kot božiček, ki ga ugrabijo, njegovi telesni stražarji pa ga morajo rešiti. Amazon je želel film najprej predvajati zgolj na svojem pretočniku Prime, a se medtem premislil. Že samo The Rock naj bi bil za film plačan skoraj 50 milijonov dolarjev, kar naj bi bila petina proračuna. Božični akcijski film za četrt milijarde? Vsekakor odločitev.
Uglies pa je film, ki ni dočakal kinodvoran in premierno zaživel na pretočniku Netflix. Režiser McG, ki je nekoč znal režirati (Charlijevi angelčki, Terminator: Odrešitev), je glavni mož za predelavo istoimenske knjige Scotta Westerfielda. Zasnova pravi, da gre za futuristično družbo, v kateri so ljudje oklicani kot grdobe, dokler jim kozmetična operacija ne popravi življenja na boljše. Med grdobami je Tally (Joey King), ki po prijateljevi operaciji ugotovi, da družba ni tako dobra, kot si je mislila. Kdo bi si mislil, kajne? Razen katastrofalne izvedbe, ki tudi najslabše YA filme prejšnjega desetletja povzdigne višje, lahko samo razmišljamo o pogodbi, ki igralko Joey King že desetletje drži prikovano k slabim Netflixovim filmom.
Borderlands je bil svoja zver
Predelave videoiger so nam v zadnjih letih pričarale nekaj čudovitih trenutkov, predvsem v obliki serij, kot sta Fallout in Arcane. Verjetno je tudi največji optimist postal pesimist, ko je videl prve novice o predelavi igre Borderlands. Režiser Eli Roth je na mestu zbral Cate Blanchett, Kevina harta, Jacka Blacka, Jamie Lee Curtis in Ariano Greeblatt. In če ti liki niso niti najmanj podobni tistim iz igre, ki jo je že zaradi njene zasnove skoraj nemogoče prestaviti v filmsko obliko, potem je bilo tu še ogromno težav v zaodrju. Film je spisal Craig Mazin (Černobil, The Last of Us), a nato zahteval odmik svojega imena, saj je bilo sprememb očitno preveč. Ko smo poleti film končno videli, je bil popolna izguba časa.
Unfrosted, Seinfeldov kolaps humorja
Unfrosted je film Jerryja Seinfelda. Unfrosted ni stand-up Jerryja Steinfelda. Ti dve reči sta si zelo različni, saj so le redki mojstri stand-upa, ki lahko uspejo v filmski obliki. Komik Joe Lycett je imel tako pred leti citat, da razvija lik brezdomca, ki ne prosi za denar, temveč za najbolj specifično reč na svetu, v tem primeru priročnik za Fiata Punta. In če se to sliši smešno kot stavek, potem je, nikakor pa ne more (ne sme?) postati celovečerec. Tako je v filmu ideja o ameriškem strahu pred dejstvom, da bo komunistična Rusija prodajala sladkor za zajtrk ameriškega ljudstva huronsko smešen koncept, ki to tudi ostane. Marsikaj v Seinfeldovem filmu je koncept, ki se ne razvije. In verjetno bi bilo tudi za film boljše, če si Seinfeld ne bi pripisal glavne vloge.
- Več v prispevku Je Jerry Seinfeld (še) smešen? Ocena filma Unfrosted.
Imperij, ko je tudi Liffe razočaral
Liffe je priljubljen filmski festival, ki iz leta v leto prinese boljše filme iz vseh koncev sveta. Eden takih bi moral biti francoski Imperij, parodija Vojne zvezd in drugih medgalaktičnih filmov. Medtem, ko francoska filmografija velja za eno najbolj uspešnih in tisto, ki ji gredo komedije še kako od rok, je Imperij velik spodrsljaj. Igralki Lyna Khoudri (Francoska depeša) in Anamaria Vartolomei (letošnji Grof Monte-Cristo), predvsem slednja, sta edini odrešilni bilki filma. Verjetno eden slabših filmov, ki jih je kdajkoli predvajal Liffe.
Kraven in Madame Webb bombardirala Sony
Sony je videl učinek, ki ga je imel Morbius na filmski svet, in vseeno nadaljeval z ustvarjanjem obeh naštetih filmov. Madame Web je bil katastrofa o predzgodbi petih likov v Spidermanovem svetu in postal predmet posmeha. Madame Web je film s slabim dialogom, površno zgodbo, nezainteresiranimi liki in igralci, nejasnimi dogodki in povsem groznim učinkom, ki služi kot izgovor, da gre za film. Še najbolj optimističen gledalec bo našel peščico reči, ki bi lahko bile zanimive, če bi služile višjemu namenu.
In ko se je zdelo, da slabše ne gre, je prispel še Lovec Kraven. Debate o tem, kateri izmed dveh je slabši, se bodo nadaljevale. In če odziv na oba filma, tako s strani gledalcev in kritikov, ni bil dovolj, se glavni odločevalec pri Sonyju še vedno ne želi posuti s pepelom in priznati napake. Venom, ki je bil vmesni člen letošnjega izida, se je zaključil, a Sonyjev univerzum brez Spidermana bi moral biti zaključen že pred leti.
Rebel Moon, Snyderjev alterego nadaljuje
Ko se je lani prvi film Rebel Moon uvrstil na seznam najbolj pričakovanih filmov leta in potem razočarajoče še na seznam najslabših filmov leta, smo si mislili, da slabše ne gre. Prvi film je bil priprava, drugi bo akcija in kot tak zabaven ogled. In nato je Zack Snyder predstavil polurno košnjo pšenice v počasnem posnetku. Zdi se, da je Snyder tudi pri bolj gorečih oboževalcih izgubil zaupanje, saj gre za enega najbolj kaotičnih filmov zadnjih let, ki ne postreže z ničemer, kar bi bilo vredno gledalčeve pozornosti.
Urednik portala Student.si
