Najboljši filmi o globalnem segrevanju

Čeprav film marsikomu predstavlja uro ali dve pobega od realnosti, z refleksijo o sodobnem vsakdanu ali njegovih posledicah v prihodnosti pogosto nastavlja ogledalo družbi. Čedalje več odmevnih filmskih projektov najde navdih v grožnji podnebnih sprememb, najsi bo to nadaljevanje Avatarja ali Netflixov Ne glej gor (Don’t Look Up). Kateri filmi so se najbolje odrezali pri naslavljanju podnebne krize? V prispevku najdeš mešanico filmov o globalnem segrevanju.

Interstellar (2014)

Režiserju Christopherju Nolanu metafizika ni tuja. Ljubitelj znanstvene fantastike je znan predvsem po pozornosti, ki jo v projektih odmerja dobro zasnovani zgodbi – kdor je gledal Batmanovo trilogijo Vitez teme (The Dark Knight Trilogy, 2005–2012) ali film Izvor (Inception, 2010), se verjetno strinja. Distopična prihodnost, na katero naletimo v filmu, kliče po pobegu. Skupina astronavtov se v iskanju novega doma odpravi skozi črvino blizu Saturna. Okolica, ki jih pahne v akcijo, gledalcev seveda ni prevzela tako kot zgodba ljudi, ki svoje pustijo za sabo. Pomaga, da jih upodablja hollywoodska smetana – Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Michael Caine, Matt Damon in Jessica Chastain.

Neprijetna resnica (2006)

Dokumentarec Davisa Guggenheima gledalcu predstavi aktivistično pobudo bivšega predsednika ZDA Ala Gora. Idejo je producentka Laurie David dobila, ko se je sama udeležila ene njegovih predstavitev o posledicah globalnega segrevanja. Projekt je premiero doživel na festivalu Sundance in osvojil kar dva oskarja, leta 2017 je izšlo še nadaljevanje. Dejstvo, da večina dokumentarca prikazuje Gorov govorni nastop s prosojnicam, pove dovolj o samozadostnosti znanstveno podprte vsebine. Žal pa je končna pobuda nekoliko utopična – čeprav je moč potrošnikove izbire še kako aktualna, je ideja, da odtehta odgovornost samih industrij, nekoliko preživeta.

Snowpiercer (2013)

Korejska postapokaliptična akcija, snemana v Pragi, je adaptacija francoskega grafičnega romana Le Transperceneige Jacquesa Loba. Na razredno razslojenem vlaku Snowpiercer zadnje predstavnike človeštva upodabljajo Chris Evans, Song Kang-ho, Tilda Swinton, Octavia Spencer, John Hurt in drugi znani obrazi. Boj za preživetje sledi propadlemu poskusu znanstvenikov, ki pahne Zemljo v novo ledeno dobo. Kot se za revolucijo spodobi, na vlaku nastopi upor proti privilegiranim. Komercialni in kritiški uspeh je spodbudil novo adaptacijo v obliki serije, ki jo lahko od leta 2020 spremljamo na Netflixu.

Princesa Mononoke (1997)

Četrt stoletja stare animacije japonskega Studia Ghibli prežema še kako aktualna tematika. Princ Ashitaka se znajde sredi konflikta med ubogimi železarji in bogovi okrnjenega gozda. Nezmožnost sožitja z naravo se odraža v človekovem trpljenju, kljub temu pa se animirani film konča na optimistični noti.

Chasing Coral (2017)

Ena izmed posledic človekovega onesnaževanja je beljenje koral. Dokumentarec Jeffa Orlowskega spremlja izkušene potapljače, fotografe in morske biologe. Ti preučujejo izgubo za nas tako pomembnih koralnih grebenov po svetu. Odpravijo se na Bahame, Havaje, v Bermudo, Novo Kaledonijo, Samoo in Avstralijo, nahajališče Velikega koralnega grebena. Film je tistega leta v sklopu filmskega festivala Sundance prejel nagrado občinstva.

2040 (2019)

2040 je prava izbira za optimiste, ki jih okoljekrizna tematika ne odvrača. Velik del vsebine se osredotoča na tehnološke iznajdbe, ki lahko služijo kot alternative za trajnostno prihodnost. Čustveni faktor prispeva vidik avstralskega očeta, ki si predstavlja prihodnost svoje 4-letne hčerke, ki bo leta 2040 dopolnila 21 let. Dokumentarec se krize loti predvsem z vidika rešitev, namesto da bi se zanašal na grožnje o neobetavni prihodnosti.

Avatar (2009)

Do danes je vzdržal kot drugi najbolj dobičkonosen film v zgodovini in ni še minilo par mesecev, odkar smo si lahko ogledali prvo izmed treh načrtovanih nadaljevanj. Okoljske krize, ki žene dogajanje v letu 2154, v filmu ni mogoče spregledati. Ljudje, ki so že izčrpali lastni planet, zdaj parazitirajo na Pandori, a modri Na’vi, ki še niso izgubili povezanosti z naravo, jih tam nočejo. Skoraj 3 ure trajajoči filmski projekt Jamesa Camerona je pritegnil predvsem z uporabo novih, izboljšanih tehnologij CGI.

Niki Hüll

Novinar