Najboljši filmi Charlieja Chaplina

Ni treba poznati Chaplinovih znamenitih brkov, ker je že po letnici izida jasno, za katerega diktatorja gre. Vsaj danes. Leta 1940 pa Adolf Hitler še ni bil uveljavljena pošast, kar daje Chaplinovi satiri toliko večjo težo. Zgodba, v kateri židovskega brivca zamenjajo za komično zlobnega diktatorja Adenoida Hynkla, je bila dobro sprejeta. Film je bil nominiran za pet oskarjev.

Z Dečkom se je Chaplin uveljavil kot mojster združevanja komedije in patosa.  Potepuh v smeteh najde dojenčka in ga vzame za svojega. Po petih letih se s fantom preživljata kot prevaranta. Potepuh in otrok sta neločljiva, vse dokler policija ne izve, da Potepuh ni njegov oče. Dečka je igral Jackie Coogan, ki ga danes štejemo med prve otroške hollywoodske zvezdnike.

V nemem filmu, ki je nastal med vzponom zvočnega, se Chaplinov Potepuh zaljubi v slepo prodajalko rož. Gara, da bi zaslužil dovolj za operacijo vida, hkrati pa živi v strahu, da ga bo zapustila, čim ga ugleda. A konec je srečen, zgodba o sprejemanju pa toliko bolj popolna, ker jo spremljajo Potepuhove klasične norčije.

Charlie Chaplin se je »modernim časom« v tem filmu nekoliko zoperstavil. V času, ko govorjeni dialog postajal filmska norma, je izdal svoj zadnji nemi film. Z njegovim izidom se je poslovil tudi Potepuh. V filmu ostaja pri fizični komediji in elementih pantomime (stari dobri Potepuh se ujame v kolesje neke naprave). Slovo od ljubljenega lika je kljub srečnemu koncu, v katerem Potepuh odkoraka s srčno izbranko, grenko.

Potepuh podleže zlati mrzlici in odpotuje v Yukon, da bi obogatel. V zaplet, ki zajema (ni pa omejen na) blodnje v tundri in poskus zaužitja čevlja, je Chaplinu uspelo stlačiti še ljubezensko zgodbo in scenskega partnerja (Mack Swain). Ta je vsakič, ko sreča Potepuha, bolj ogrožen. Chaplin je leta 1942 film ponovno izdal, tokrat z naracijo in novo glasbeno spremljavo.

Prvi film, v katerem Charlie Chaplin ni igral Potepuha (in hkrati prvi, ki ni komedija). V njem Francozinja (Edna Purviance) zapusti zaročenca in postane ljubica pariškemu bogatašu. Z vešče izpeljano pripovedjo in čustveno kompleksnostjo se je Chaplin izkazal za režiserja, ki presega žanr. Na prvi podelitvi nagrad Akademije je Cirkus prejel posebno nagrado za scenarij, igro, režijo in produkcijo.

Ob izidu so padale obtožbe, da je film predolg in preveč sentimentalen. Danes velja za enega Chaplinovih najbolj ganljivih in osebnih projektov. V vlogi Calvera Chaplin pred samomorom reši mlado balerino (Claire Bloom). Calveru ob strani stoji Partner, ki ga igra Buster Keaton: velikana nemih filmov sta se skupaj na platnu pojavila enkrat samkrat. V ZDA so film predvajali šele leta 1972, ko je bilo za Chaplinom nekaj desetletij izgnanstva. Bolje pozno kot nikoli; film je dobil oskarja za najboljšo glasbeno spremljavo.

Grofica iz Hong Konga se od glavnine Chaplinove filmografije razlikuje v zasedbi, ki spominja na današnje skrajno komercialne polumetnosti. Film ostaja znamenit, ker v njem prepoznamo Marlona Branda, Sophio Loren, Tippi Hendren in Margaret Rutherford.

Snemanje Cirkusa je Chaplinu ostalo v slabem spominu. Tako slabem, da ga je kar izpustil iz avtobiografije. Produkcija je bila ambiciozna, a projekt je omadeževala najprej Chaplinova ločitev od Lite Gray, nato smrt njegove matere in nazadnje katastrofalen požar v studiu. Samemu filmu se sosledje nesreč, sredi katerega je nastal, ne pozna. Potepuh se pridruži potujočemu cirkusu, kjer se zaljubi v jahalko (Merna Kennedy). Prizor hoje po vrvi z opicami je zimzelen.

Gospod Verdoux med prešernimi liki, ki jih Chaplin navadno upodablja, izstopa. Družino namreč vzdržuje tako, da se poroča z bogatimi ženskami, ki jih umori za zapuščino. Ob Chaplinu blesti Martha Raye v vlogi žene, ki kar noče umreti. Občinstvo je bilo vajeno dobrodušnega Potepuha, zato nekoliko temačnejša satira ni bila najbolje sprejeta. A Chaplin si je s scenarijem po izvirni ideji Orsona Wellesa vseeno prislužil nominacijo za oskarja.

Niki Hüll

Novinar