Fantastika in znanstvena fantastika med žanri nedvomno prednjačita, kar se tiče dodelanosti izmišljenih svetov, v katerih spremljamo junake. Podobno velja za izmišljene jezike v teh svetovih.
Četudi bi nekaj improviziranih fraz v izmišljenem jeziku zadostilo pričakovani meri pristnosti, je kar nekaj umetnih jezikov iz leposlovja in vizualnih medijev tako razvitih, da jih poučujejo celo na univerzah. Sicer je ljudi, ki tekoče govorijo konstruirane fikcijske jezike, še vedno malo. Kljub temu boš lažje našel koga, ki bo na valar morghulis znal odgovoriti valar dohaeris, kot nekoga, ki razume esperanto.
1. Chakobsa, fiktivni jezik Peščenega planeta
Roman Peščeni planet Franka Herberta bralsko občestvo čisla že šest desetletij, a navdušenje nad sipinami popularne kulture še nikoli ni prežemalo kot danes. Z izidom filma Dune in nedavnega nadaljevanja Dune 2 je Herbertov svet pridobil pozornost novega, večjega občinstva. Modrooki domorodci planeta Arrakis, Fremeni, govorijo jezik chakobsa. Temelji na arabščini s primesmi francoščine, romščine, grščine, slovanskih jezikov, hebrejščine in sanskrta. Če si seznanjen vsaj s prvim delom, ti je gotovo ostala v spominu besedna zveza Shai Hulud – kot velikanskega (in zanje svetega) črva imenujejo Fremeni. Za filme je jezik dodatno razvil David J. Peterson, čigar delo prepoznamo tudi v seriji Igra prestolov.
2. Dothraščina in valirijščina iz Igre prestolov
George R. R. Martin si je ob pisanju (še nedokončane in tako bo verjetno tudi ostalo) Pesmi ledu in ognja umislil ljudstvo neustrašnih nomadskih bojevnikov na konjih. Dothrake spoznamo z zastrašujočim Khalom Drogom na čelu, z njihovim jezikom pa se seznanjamo postopoma in sočasno z novo Khaleesi, »luno njegovega življenja« Daenerys. A Daenerysina materinščina je visoka valirijščina, ki tako bralskemu kot televizijskemu občinstvu ostaja v spominu s frazama valar dohaeris, valar morghulis (»Vsi možje morajo umreti./Vsi možje morajo služiti.«) in ukazom dracarys (»zmajev ogenj«), s katerim na nasprotnike naščuva vročesapne ljubljenčke. Oba jezika je za potrebe snemanja nadgradil David J. Peterson.
3. Kvenja in sindarinščina, jeziki Gospodarja prstanov
Oče fantastičnega žanra kot ga poznamo danes, J. R. R. Tolkien, je bil primarno jezikoslovec, še posebej nagnjen k razvijanju umetnih jezikov. Zelo ga je navdušila finščina, pozornost pa je posvečal tudi starim in izumrlim jezikom – anglosaščini, gotščini, valižanščini, latinščini in grščini.
Kvenja in sindarinščina sta vilinska jezika iz Gospodarja prstanov. A osrednja zgodba, skupaj s prej izdanim Hobitom, je le kaplja v morje, ko govorimo o mitologiji Srednjega sveta (celine na kateri se zgodba odvija). Tolkien je do potankosti razdelal tako zgodovino kot jezike svojega fikcijskega sveta, Arde. Še bolj prepoznavna od obeh jezikov je verjetno umetna pisava, tengvar, po kateri skoraj vsakdo prepozna Edini prstan.
4. Novorek iz Orwellove mojstrovine 1984
V antiutopičnem romanu Georgea Orwella, 1984, totalitarni režim uveljavi svoj jezik s poenostavljeno slovnico in omejenim besediščem. Izražanje abstraktnih misli je v novoreku izredno omejeno. Tudi vsakdanje besede so skrbno preoblikovane in okrajšane – miselna policija tako postane miselpol. Vladajoča stranka s postopno erozijo jezika odpravlja kritično mišljenje in zlomisli (kot se zločinskim mislim reče v novoreku).
5. Na’vijščina iz najbolj uspešnega filma vseh časov
Planet Pandora, na katerem se odvija zgodba Avatarja, je idejni otrok Jamesa Camerona. Za konstruiranje jezika ljudstva Na’vi, humanoidnih prebivalcev Pandore, pa je Cameron zaposlil jezikoslovca Paula Frommerja. Na’vijščina se po njegovi zaslugi lahko pohvali s slovarjem, ki obsega nekaj čez 2500 besed.
6. Klingonščina
Serija Zvezdne steze predstavlja kultno klasiko znanstvene fantastike, a ni v isti meri vpeta v popularno kulturo kot novejše franšize. Jezik vesoljcev Klingoncev je razvil Marc Okrand. Gledalci so ga lahko prvič slišali ob izidu prvega filma Zvezdne steze, leta 1979 (prva epizoda nanizanke je izšla leta 1966).
Novinar