Začel se je že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe), ki bo trajal vse do 24. novembra. Kar 12 dni bodo obiskovalci lahko uživali v izbranih projekcijah presežkov svetovne kinematografije in nagrajencev najvidnejših festivalov. Bogat filmski program bo poleg prestolnice na ogled tudi v Mariboru, Novem mestu, Celju in po novem tudi Kranju.
Festival za vse
Liffe je namenjen ljubiteljem dobrega filma ter tistim, ki želijo spoznati in spremljati svetovno filmsko dogajanje ter je primeren za vse starostne skupine. V Ljubljani Liffe gostuje na šestih festivalskih prizoriščih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Bežigrad in dvorana AGRFT na Aškerčevi 5), z ostalimi lokacijami (Maribox Maribor, Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Mali Union Celje) po vsej Sloveniji pa festival nagovarja in ostaja dostopen slovenskemu občinstvu tudi izven metropole. Med lokacijami se letos pridružuje MOJKINO Kranj.
Velikani svetovne kinematografije in odmevne novitete
Letos bomo lahko spremljali kar 91 celovečernih in tri sklope kratkih filmov, ki bodo na ogled v 11 festivalskih sklopih. V Perspektivah se bo predstavil uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec, filmski vrhunci bodo na ogled v Predpremierah, mojstri sodobnega filma se bodo predstavili v Kraljih in kraljicah, festivalski favoriti s petih celin pa bodo na ogled v Panorami svetovnega filma. Poleg ustaljene žgečkljive Ekstravagance, Jadranske mreže festivalov in otroško-mladinskega programa Kinobalon, bo Retrospektiva letos namenjena Costa-Gavrasu, Fokus pa bo na alternativnem slovenskem filmu. Japonski modernistični klasik Yasuzō Masumura, ki bi letos praznoval sto let bo zasedel Posvečeno.
»Po lanski retrospektivi, ki smo jo namenili italijanskemu političnemu filmu, se zdi nujno, da ob ponovnem dvigu desničarskega populizma prostor namenimo kritičnim glasovom liberalnih struj, ki so se znale odzvati na politične pretrese od sredine šestdesetih let naprej,« je o letošnjem izboru Retrospektive povedal programski direktor, Simon Popek.
Poleg pestrega filmskega programa bodo potekali tudi številni pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci, ki jih bodo bogatile tudi okrogle mize in delavnice.
Kinotrip – poseben mladinski program
Kinotripova mladinska žirija si bo ogledala pet celovečernih filmov iz različnih programskih sklopov, ki prikazujejo zgodbe njihovih vrstnikov oziroma se dotikajo tem, aktualnih in pomembnih za mlade. Med njimi bodo izbrali najboljšega in ga razglasili na sklepni prireditvi festivala.
Na projekcijah nominiranih filmov bodo poskrbeli tudi za zanimive uvode. Žirijo letos sestavlja pet članov 9. Kinotripovega filmskega kluba: Nadja Alymova, Alja Budin, Gašper Macedoni, Maša Mramor, Lenart Zalar Schroers. Nominirani filmi: Dobra (Good One), Strupeno (Toxic), Simon (Simon of the Mountain), Tuji jezik (Foreign Language), Julie molči (Julie Keeps Quiet).
Katerih filmov ne smete spregledati
Tudi letos smo za vas pripravili seznam zanimivih filmskih predlogov, ki so vsekakor vredni ogleda!
Vsi odtenki svetlobe (All We Imagine as Light, 2024)
Sekcija: PERSPEKTIVE
Režija: Payal Kapadia
Strupeno (Akipleša, 2024)
Sekcija: PERSPEKTIVE
Režija: Saule Bliuvaite
Proslava (Proslava, 2024)
Sekcija: PERSPEKTIVE
Režija: Bruno Anković
Filmska priredba istoimenskega romana Damirja Karakaša, v kateri se prepletajo čudoviti posnetki narave in človeška surovost, poskuša razkriti, zakaj ljudje postanejo lahek plen skrajnih desničarskih ideologij. Obubožana hrvaška vas med letoma 1926 in 1945. Nenehno pomanjkanje, ponavljajoče se menjave režima in vojna so preplavili gozdove in kraj ovili v strupeno tančico, ki zamegljuje sanje o boljši prihodnosti. Mijo, nekdanji pripadnik ustaške milice, se, ujet v boleče spomine in izkrivljeno dojemanje sedanjosti, skriva v gozdovih blizu vasi. Njegova duša je obremenjena z ranami iz preteklosti, s spomini na krivice, nečloveške ukaze in na neizbrisljive grozote vojne, predvsem pa z lažnim sijajem skrajne desničarske ideologije, za katero se zdi, da je prekrila vse lepe in nedolžne spomine, tudi tistega na mladostno ljubezen Drenko.
Novo leto, ki ni prišlo (Anul Nou care n-a fost, 2024)
Sekcija: PERSPEKTIVE
Režija: Bogdan Muresanu
Svastika (Manji, 1964)
Sekcija: POSVEČENO: YASUZO MASUMURA
Režija: Yasuzo Masumura
Elegantna, za svoj čas neverjetno drzna erotična lezbična drama o razpetosti med zaslepljujočo strastjo in varno domačnostjo. Sonoko, zdolgočasena gospodinja v srednjih letih, v zasebni umetniški šoli spozna mlado dekle Mitsuko. Sonoko naslika njen portret in ko Mitsuko povabi k sebi domov, se znajdeta v strastnem objemu. Sonoko, ki ni sposobna razumno razmišljati o tem, kaj želi, postaja z novo ljubimko vse bolj obsedena.
Ali je bilo kaj avantgardnega? (Ali je bilo kaj avantgardnega?, 2024)
Sekcija: FOKUS: ALTERNATIVNI FILM
Režija: Matevž Jerman, Jurij Meden
Pregled slovenskega neodvisnega eksperimentalnega oziroma alternativnega filma iz zlatih časov undergrounda, ko se je svoboda filmskega ustvarjanja pisala z velikimi črkami. Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945-1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.
Substanca (The Substance, 2024)
Sekcija: EKSTRAVAGANCA
Režija: Coralie Fargeat
Telesna grozljivka o obupanem lovu na večno mladost. Nagrada za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu in velika vrnitev Demi Moore na filmsko prizorišče. Elisabeth Sparkle je slovita televizijska zvezdnica fitnesa, vendar pa se njeni dnevi slave bližajo koncu. Leta so naredila svoje, ljudje na zaslonih raje gledajo mlade obraze. A Elisabeth naleti na rešitev. Na črnem trgu skrivnostno podjetje ponuja anonimen lepotni tretma, ki temelji na hitri delitvi človeških celic in obljublja čudežne uspehe. Elisabeth kljub oklevanju poskusi in se prelevi v mlajšo, lepšo, popolnejšo različico sebe. Pravilo je preprosto: en teden za tvoje novo telo in en teden za staro različico sebe. Sedem dni za vsako. Popolno ravnovesje. Le kaj bi lahko šlo narobe?
Beg na konec sveta (The Outrun, 2024)
Sekcija: PANORAMA
Režija: Nora Fingscheidt
Osebna izpoved zasvojenke, ki se po večletni odsotnosti vrne v domači kraj, da bi našla moč za novo življenje, je podana skozi kontrastne podobe uživaške alkoholne omame in spokojno čarobne škotske obale. Rona se po več kot desetletni odsotnosti vrne v domači kraj na samotnem škotskem otočju Orkney. Ko ponovno zagleda in začuti lepoto divje pokrajine, sredi katere je odraščala, jo preplavijo spomini, ki se mešajo s tistimi manj lepimi iz bližnje preteklosti. Po odhodu od doma Rona v Londonu zapade v alkoholno odvisnost. Za njo so ure nebrzdanega ponočevanja in brezciljnega životarjenja ter naporna bitka v strogem centru za odvajanje. A vrnitev na vetrovno obalo, ki ponuja svojevrsten pridih čarobnosti in domačnosti, ponuja možnost za nov začetek.
Hudičeva kopel (Des Teufels Bad, 2024)
Sekcija: KRALJI IN KRALJICE
Režija: Veronika Franz, Severin Fiala
Šokantna drama o izkrivljenih interpretacijah krščanskih norm in o osebnih stiskah ljudi, ki so sredi 18. stoletja prebivali v avstrijskih gozdovih in morili nedolžne otroke, temelji na arhivskih zapisih. Gornja Avstrija, 1750. Agnes je globoko verna in izredno čuteča ženska, ki z bratom in materjo živi v skromni hiši. Zaradi svoje drugačnosti velja za nekakšno izobčenko. Življenje v majhni gozdni skupnosti, ki se preživlja z lovljenjem rib v bližnjem jezeru, ni lahko. Po poroki z Wolfom naj bi njeno življenje postalo bolj srečno, a Agnes se zaradi moževe hladnosti in prikritega pomilovanja preostalih počuti samo še bolj osamljena. Zaradi tega se začne izgubljati v svetu mračnih ritualov in počasi ji pojenja volja do življenja. Ker nihče nima posluha za njeno stisko, se odloči za radikalno dejanje, s katerim bi se lahko po splošno veljavnih pravilih tistega časa rešila neznosnega bremena …
Seme svetega figovca (The Seed of the Sacred Fig, 2024)
Sekcija: PREDPREMIERE
Režija: Mohammad Rasoulof
Film, ki je nastajal v času, ko so iranske oblasti režiserja Mohammada Rasoulofa obsodile na zaporno kazen, zaradi česar je moral skrivoma zapustiti svojo državo. Iman je delaven, pošten odvetnik, ki življenje deli z ženo Najmeh ter hčerkama Rezvan in Sano. Cela družina je vesela, saj so ga pravkar povišali v državnega preiskovalnega sodnika, kar prinaša višjo plačo in privilegije. Vendar pa Iman kmalu odkrije, da položaja ni dobil zaradi svojih sposobnosti, temveč zato ker država potrebuje nekoga, ki bo po ukazu nadrejenih podpisoval obsodbe in smrtne kazni brez preučitve dokazov. Medtem sta njegovi hčerki vpleteni v ulično protestniško gibanje. Družina s svojimi napetimi odnosi postane iranska družba v malem, kjer lahko konflikt vsak čas doseže točko vrelišča.
Maria (Maria, 2024)
Sekcija: PREDPREMIERE
Režija: Pablo Larraín
Zadnji teden v življenju operne dive Marie Callas skozi objektiv Pabla Larraina (Ne!, Jackie, Spencer). Pariz, sedemdeseta. Maria Callas ima 53 let in že več kot štiri leta ni nastopila pred občinstvom. Nekdanja operna diva zdaj živi osamljeno. Zdravnikov se izogiba, da bi bil njen vsakdan znosnejši, pa se zateka k zlorabi zdravil. Njene dneve zdaj zapolnjujejo spomini na veličastne trenutke. Gospodinja Bruna in butler Feruccio sta edina človeka, ki jima zaupa in s katerima je pripravljena preživeti svoj prosti čas. Kljub vsemu pa tako velika operna diva ne more povsem brez petja. Po nekaj spodbudnih besedah se znova opogumi in začne vaditi. A kmalu se izkaže, da popolnosti, s kakršno se je odlikovala nekdaj, morda ne bo dosegla nikoli več.
Cent´anni (Cent’anni, 2024)
Sekcija: PREDPREMIERE
Režija: Maja Doroteja Prelog
Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Čustveni vrtiljak izpovedi in dih jemajočih razgledov. Blaž se po preboleli hudi bolezni odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez najslavnejše vzpone Gira d’Italia. Spremlja ga njegova partnerka, režiserka Maja, da bi posnela film o veličastni poti okrevanja. Kar sta sprva načrtovala kot potovanje po slikovitih pokrajinah čez Dolomite do vulkana Etna na Siciliji, da bi si povrnila zaupanje v življenje in premagala svoje največje strahove, postane edinstvena preizkušnja njune partnerske zveze.
Anora (Anora, 2024)
Sekcija: PREDPREMIERE
Režija: Sean Baker
Še več informacij o samem festivalu in vstopnicah na povezavi.
Novinar
