V času, ko je Charles Dickens pisal Davida Copperfielda, je napisal tudi Življenje našega gospoda. Rokopis, sicer napisan za njegove otroke, je bil izdan posthumno, kar 64 let po njegovi smrti. Na knjigi zdaj bežno temelji animirani film Kralj vseh kraljev, ki za seboj skriva zanimiv nastanek.
Animirani film o Jezusu
Neodvisna ameriška produkcija Angel Studios se je v zadnjih letih prebila v ospredje izdelkov v svetu velikih platen in malih ekranov, ki temeljijo na krščanski veri. Najbolj znani naslovi so brez dvoma filma Zvok svobode (Sound of Freedom) in Cabrini ter serija Izvoljeni (The Chosen), ki je najbližje bistvu te recenzije, saj predstavlja zgodbo o Jezusu iz Nazareta.
Režiser je južnokorejski pionir posebnih učinkov Seong-ho Jang. In čeprav gre za južnokorejsko produkcijo, so bili v nastajanje vpleteni tudi v Vietnamu in ZDA, kjer je bila izpeljana post-produkcija. In prav ameriški doprinos, na katerega gledamo zgolj z vidika glasov in igralske zasedbe, da filmu višjo raven prepričljivosti.
Sicer se tudi s tem ustvarjalcem ne uspe povsem izogniti kritiki, da gre zgolj za hiter zaslužek s pomočjo risanke, ki temelji na veri in Jezusu. Glasove so v izvirniku posodili Kenneth Branagh, Uma Thurman, Mark Hamill, Pierce Brosnan, Forest Whitaker, Ben Kingsley, Jim Cummings in Oscar Isaac. Če mnogim animiranim filmom zadnjih let taka imena štejemo kot neizvirnost, je tu zasedba dejansko v pomoč.
»Moji ljubi otroci, zelo si želim, da bi vsaj malce poznali zgodovino Jezusa Kristusa. Kajti vsakdo bi Ga moral poznati. Nikoli ni živel nihče, ki bi bil tako dober, prijazen, nežen in sočuten do vseh ljudi, ki so grešili ali bili kakorkoli bolni ali nesrečni, kot je bil On.«
Ne kralj Artur, temveč kralj vseh kraljev
Zgodba sledi očetu Charlesu Dickensu, ki želi po uspešni predstavi Božične zgodbe svojemu sinu povedati zgodbo, ki jo je napisal za svoje otroke. Njegov sinček Walter namreč obožuje kralja Arturja in njegov Ekskalibur, a sam mu želi povedati zgodbo o kralju vseh kraljev. Tako nas zgodba popelje na popotovanje po življenju Jezusa in njegovi veri.
Animirani film si za svoj potek izbere težavno narativo, kjer skačemo od glavne zgodbe do tiste, kjer jo nekdo pripoveduje. Medtem ko mladi Walter spoznava Jezusa, gledalci ugotavljamo, kako dobro poznamo njegovo življenje. Srečamo Marijo in Jožefa, dojenčka in nato odraslega Jezusa, ki odide v Jeruzalem. In ko na eni strani zgodba predstavi precej odrasel vidik njegovega življenja, to s seboj prinese tudi precej mirnih obdobij filma, ki bi lahko povzročili nekaj dolgočasja pri najmlajših gledalcih. Skozi oči odraslega gledalca pa bo jasno, koliko preskokov uporabi film, da pove celotno zgodbo, pri tem pa izgubi določeno mero napetosti. Ni pa nujno, da bo tako.
Določene elemente Jezusove zgodbe omili ali pa jih ne pokaže. Jezus je na križu, a ne vidimo žebljev in krvi, predhodno bičanje pa zamegljeno. Kljub temu je dobro sporočeno njegovo trpljenje in razlog zanj. A prav zaradi zapletenosti sporočila, ki ga mnogi najmlajši ne bodo zlahka razumeli, se pri tem zdi, da ustvarjalci niso povsem vedeli, kako sporočilo take magnitude prinesti bližje mlajši publiki. Ker gre za manjši studio, ki je pomočil prste v animirani svet, mu lahko oprostimo izbiro najbolj očitne zgodbe za prvi večji naslov. Če bi želeli nadaljevati v takem slogu, a z drugimi biblijskimi zgodbami, so na dobri poti. Ko najdejo še način, da bo film zanimiv tako za odrasle kot otroke, so našli zlato.
Kralj vseh kraljev je po dolgem premoru prvi animirani film z jasno versko tematiko, ki ga lahko vidimo v kinih. In čeprav mojstrstva Egiptovskega princa ne doseže, je v najboljšem primeru prisrčen film, ki mu priredba ene najbolj znanih zgodb ne dela usluge.
Urednik portala Student.si
