Neil Gaiman je legenda fantazijske literature. Po njegovih knjigah so posneli že več serij in filmov, in to z razlogom. Njegove zgodbe so fantastične, nepredvidljive in polne čudovitih likov. V večini primerov so knjige seveda veliko boljše. Žal ne tukaj.
Stardust je edini primer, kjer mi je film veliko boljši od knjige. Mogoče je to zato, ker sem najprej pogledala film in nato prebrala knjigo. Dejstvo je, da je film bolj napet in poln akcije, medtem ko je knjiga bolj umirjena.
Zgodba govori o vasici, ki se nahaja poleg zidu. Ta zid ločuje naš svet od čarobnega. Nekega dne se mladi fant odpravi čez zid in tam preživi noč z mlado punco. Ta mu nato devet mesecev kasneje pošlje sina. Ko sin odraste, se odpravi v ta čarobni svet, da bi našel zvezdo, s katero bi osvojil srce ljubljenega dekleta.
Kmalu ugotovi, da zvezda ni samo kos kamna, ampak prelepo dekle. Ker jo lovijo zobne čarovnice, ki želijo pojesti njeno srce, morata bežati. Pri tem pa poteka še lov na kraljevi rubin, ki bo zagotovil naslednjega kralja. Zgodba je zapletena in fantastična.
V filmu igra kar nekaj znanih imen, najbolj izstopata Michelle Pfeiffer in Robert De Niro. Neil Gaiman se je poigral z idejami plemstva – ko krvavijo, je njihova kri dejansko modra. Gre za moderno pravljico, ki ima sicer srečni konec, je pa precej bolj krvava, kot to pričakuješ.
Knjiga je sicer prav prijetna za branje, ni pa fantastična, tako kot film. Igralci so likom vdihnili prav poseben pečat, ki se v knjigi žal izgubi. Neil Gaiman je še vedno čudovit pisatelj, ampak tudi najboljšim ne uspe vedno.
Urednica revije Študent
