Mojstrovina Ridleyja Scotta, ki velja za enega najboljših filmov vseh časov, je že vse od svojega nastanka osnova debat o točnosti zgodovinskih filmov in filmski predelavi zgodovine nasploh. Film so navdihnili resnični dogodki, njegovo nastajanje pa številne zanimivosti in dogodki. Zakaj je navkljub netočnosti in točnosti Gladiator eden najljubših in najboljših filmov v zgodovini? Kaj je v filmu točno in kaj ni?
Gladiator, zgodba o maščevanju in padcu imperija
Leta 180 našega štetja se rimski general Maksim Decim Meridij (Russell Crowe kot Maximus) v bližini Vindobone pripravlja na spopad svojih čet z germanskimi plemeni. Ko jih pričakovani porazi, ostareli rimski cesar Mark Avrelij (Richard Harris) pošlje po svojega sina Komoda (Joaquin Phoenix) in hčero Lucilo (Connie Nielsen). Sinu pojasni, da ni primeren za naslednika in da bo njegovo mesto zasedel Maximus, da vzpostavi Republiko.
Razrjarjeni Komod v tišini ubije svojega očeta, sebe okliče za cesarja in od Maximusa zahteva zvestobo, ki pa je ne prejme. Ko se bliža svoji usmrtitvi, pobegne straži in odjezdi proti svojemu domu v Španiji. Svojo ženo in sina najde usmrščena, posestvo pa požgano in sesuto. Ko se onesvesti zaradi ran, ga najdejo lovci na sužnje in odpeljejo v Alžirijo, kjer ga prodajo Proksimu (Oliver Reed), trenerju gladiatorjev. Z vsakim bojem se »Španec« bliža Rimu in svojemu maščevalnemu cilju.
Vse ostalo je zgodovina, bi lahko rekli. In to bi držalo za dogodke filma, ki jih ne poznajo le redki. Kako pa se ti dogodki držijo zgodovine?
Avē Imperātor, moritūrī tē salūtant
Čeprav je v mnogih pogledih jasno, da je bilo v nastajanje filma in zgodovinske točnosti vloženega veliko truda, je mnogo tega, ki preprosto ne drži oziroma drži do mere, ki je šla ustvarjalcem na roko. Pred nastopom dejstev in napak filma bi omenil le dve deli iz preteklega stoletja, ki morata biti zaslužni za svoj obstoj. Ne mislimo na Dnevnik cesarja Marka Avrelija, čeprav film močno sloni na njegovih filozofijah in dogodkih, ki so sledili njegovi smrti. Mislimo na roman Tisti, ki bodo umrli (Those About To Die, 1958) Daniela P. Mannixa – letos tudi desetdelna serija, ki je vredna ogleda – in film Padec rimskega imperija (The Fall of the Roman Empire) iz leta 1964.
Zgodovinsko točni vidiki Gladiatorja
Da bo film povsem zgodovinsko točen bi bilo naivno pričakovati, še posebej za dogodke, ki so se zgodili pred več tisoč leti. Ker so film začeli snemati s približno dvajsetimi stranmi scenarija, ki se je moral sproti pisati, dopolnjevati in spreminjati.
O celotnem procesu veliko pove dejstvo, da je producent Walter F. Parkes dejal, da je film pravšnji za Scotta ob njegovem navdušenju nad slavno umetnino Pollice Verso, a da ne ve prav nič o zgodbi, slednji pa mu je odgovoril z besedami: »Briga me, posnel ga bom.« Bile so poškodbe, pomanjkljive strani scenarija, nezadovoljni igralci na čelu z muhavim Phoenixom, celo smrti, ko je nenadoma preminil Oliver Reed, in film je večkrat spremenil svojo smer. Ampak gre za eno tistih zgodb, kjer se na koncu vse posreči in nastane mojstrovina. A da ne bi zašli, kaj je v Gladiatorju točno?
Nekaj zgodovinskih oseb je zagotovo točnih, če ne drugače s svojim imenom in časovno umestitvijo v vladavino Marka Avrelija. Pravilna, vsaj do določene mere, je bitka z germanskimi plemeni na območju današnjega Dunaja, ki je eden najbolj točnih prikazov taktik takratnih rimskih enot – tudi tu z nekaj izjemami. Enako je z rivalstvom med legionarji in pretorijanci, ki ima v filmu sicer stransko vlogo, a dodobra prikaže takratni način življenja.
Z roko v roki s tem prispe tudi točen prikaz družbenega statusa gladiatorjev, ki so bili resda med najbolj priljubljenimi ljudmi, a istočasno na dnu lestvice. Izven tega ima film še nekaj vizualnih točnosti pri upodobitvi Rima. In z navdihom zapisov Marka Avrelija je Gladiator film, ki najbolje prikaže heroizem, ki ga pripisujemo osebam preteklih obdobij. »Kar storimo v življenju, odmeva v večnosti,« je odličen prikaz tega.
Je Gladiator zgodovinsko točen film? Ja in ne. Točen je ravno dovolj, da mu lahko prilepimo nalepko historičnega epa, a ponuja dovolj sprememb, da ustvarjalci znotraj dogodkov odpeljejo svojo zgodbo. Je prava zmes zgodovinskih dejstev in fikcije, ki odmeva še do danes.
Kako resnični so liki v Gladiatorju?
- Maksim Decim Meridij: fiktiven lik, ki bi lahko bil skupek določenih oseb (general Avidij Kasij, cesar Dioklecijan, general Mark Nonij Makrin, atlet Narcis in drugi).
- Mark Avrelij: resničen cesar in filozof (121-180), vladal z »bratom« Lucijem Verom, sam in s Komodom. V filmu je usmrčen s strani sina Komoda, v resnici pa je umrl zaradi bolezni – prisotni tudi viri o usmrtitvi, a je bil očetomor resen zločin. Bil je vojskovodja, ki je velik del življenja preživel na bojiščih.
- Komod: resničen cesar, ki je tri leta sočasno vladal z očetom Markom Avrelijem (od 177 do 180), nato pa prevzel cesarstvo. Zgodovinarji do njega niso bili prijazni, saj gre za enega bolj osovraženih cesarjev. Nekaj virov trdi, da je zares ubil očeta, a je to pod velikim vprašajem. Bil je velik zapravljivec, zabavljač in v svojih mislih enak bogu Herkulu. Za razliko od filma ni umrl v Koloseju, ga pa je leta 192 ubil atlet Narcis, po več neuspelih poskusih s strani rimskih veljakov. Vladal je dvanajst let, kar je bistveno več kot v filmu.
- Lucila: resnična hči Marka Avrelija, ki je bila soproga njegovega posvojenega brata Lucija Vera in kasneje Klavdija Pompejana. V filmu preživi in ima sina Lucija. V resnici pa njeno smrt že leta 1982 naroči Komod, eden od treh pa je bil Lucij, ki je umrl v mladosti. V filmu je omenjen samo mož, verjetno Lucij Ver, v resnici pa je bila ena od dvojčkov in številnih otrok Marka Avrelija.
- Juba: gladiator, ki ga upodobi Djimon Hounsou, je fiktiven lik.
- Hagen: gladiator, ki ga upodobi Ralf Möller, je fiktiven lik.
- Proksimo: lastnik gladiatorjev, ki ga upodobi Oliver Reed, je fiktiven lik.
- Grakh: senator, ki ga upodobi Derek Jacobi, je fiktiven lik.
- Cicero: Maksimov prijatelj, ki ga upodobi Tommy Flanagan, je fiktiven lik.
- Falko: senator, ki ga upodobi David Schofield, je temeljil na politiku Kvintiju Pompeju Falku.
- Kvintij: vodja pretorijancev, ki ga upodobi Tomas Arana, je bil resnična oseba. V resnici je Kvintij Emilij, prav tako glavni mož pretorijanske garde, sodeloval pri Komodovi asasinaciji.
Kako Gladiator počepne pred zgodovinsko točnostjo?
Ker je od premiere filma minilo že skoraj četrt stoletja lahko brez težav spišemo tudi najbolj podrobno napako, ki jo stori film. Najbolj očitna je sicer izmišljen glavni lik, ki pa ustvarjalcem omogoči dramatizacijo dogodkov, ki so potekali drugače in nikakor tako strnjeno, kot v filmu. Da ne bi govorili o tem, da so barbari skandirali iste besede, kot v filmu Zulu iz leta 1966, ali o neolitskih oblačilih teh istih ljudstev, se bomo fokusirali na druge reči.
Pogled v retrovizor časa nam ponudi zanimivo dejstvo, da naj bi od snemanja filma odstopili številni zgodovinarji, ki se niso strinjali s spreminjanjem zgodovinskih dogodkov in likov. Če bi le ti isti ljudje videli, kaj je Ridley Scott storil z Napoleonom.
Med bolj očitnimi napakami ali pa spremembami filma sta obe večji smrti filma, uboj Marka Avrelija in Komoda. Kot rečeno naj bi prvi umrl zaradi bolezni, drugega pa je v kadi po večkratnih poskusih atentata ubil eden njegovih bližjih rokoborcev. Odločitve o uporabi oz. neuporabi nekaterih likov, ki so zagotovo prisotni v zgodovini, gre v prid filmu, saj bi morali drugače žonglirati s še večjo igralsko zasedbo.
Odločitev o vzpostavitvi Republike je tista, ki je najbolj zmotila zgodovinarje in druge strokovnjake. Načeloma ni dokazov, da je to želel storiti Mark Avrelij, film pa stori napako v tem, da tudi jasno izbere svojega naslednika, kar ni blizu filozofiji republike, ki je sicer obstajala v obdobju pred več kot 150 leti pred dogodki filma.
Osnovna sprememba pa je Komod in njegovo življenje, predvsem v pomenu večjih premikov v zgodovini Rima. No, bil naj bi tudi visok in mišičast blondinec, kar Phoenixov Komod preprosto ni. Kot je bilo že omenjeno, je Komod v resnici sam vladal dvanajst let in v tem času počel kar nekaj norih reči, ki v filmu niso prisotne. Kakšen časovni okvir zajema Gladiator ni povsem jasno, a trajal naj bi približno leto dni. Če to drži, je daleč od prave zgodovine. Ker zdaj vemo, da bo Gladiator 2 sledil mlademu Luciju, sinu Lucile, pa je jasno, da bo v nadaljevanju več takih težav, ki jih lahko povzroči že ena majhna sprememba.
Konec filma nakazuje, da je Komodova smrt v Areni napoved boljših časov za Rim in tisto končno vzpostavitev Republike, ki so jo želeli, a je bilo v resnici daleč od resnice. Začelo se je krvavo obdobje boja za prevlado, ki se je zaključilo še leta 1993 (leto po Komodovi smrti, kar dvanajst let po dogodkih filma) z letom petih cesarjev.
Predstavitev Rima v vsej svoji slavi je težka naloga, če bi jo želeli prikazati povsem točno oz. točno glede na zgodovinske podatke, ki jih imamo. Film traja dve uri in pol, Komodova vladavina pa dvanajst oziroma petnajst let, večina likov pa ni obstajala. Ustvarjalci so se naslanjali na pretekle filme, ki so tako ali drugače upodobili Rimsko cesarstvo, ter videli, kaj deluje in kaj ne. Je zgodba o maščevanju boljša, ko ji dodamo ciljno idejo nadomestitve diktatorja z neko vrste demokracije? Morda ne najbolj zgodovinsko natančna za tisto obdobje, a bližje filmskemu gledalcu v 21. stoletju. Ali bi bilo čudno, če bi gladiatorji v filmu prejemali sponzorske izdelke? Verjetno, a povsem točno.
Odzivi zgodovinarjev na Scottovo mojstrovino
Zapisi zgodovinarjev, ki so sledili filmu v času, ko je Gladiator povzročil pravi bum zgodovinskih epov in sočasno povišan vpis v študije zgodovine, si sledijo vse od absolutne kritike do sprejemanja. Eden boljših je zagotovo tisti Allena Warda, ki ga priporočam v branje, saj vsebuje tudi prepis scenarija. Tu je še zapis Arthurja Ecksteina, verjetno najbolj jasen vpogled pa dajejo besede Kathleen Coleman, zgodovinske svetovalke pri filmu.
Po končanem filmu je zahtevala, da se njeno ime izbriše iz sodelovanja, a tega niso storili, saj jo najdemo med zahvalami. V zapisu pravi, da so svetovalci pogosto najeti le, da ima film minimalno mejo spoštovanja do zgodovine na papirju. Coleman pravi, da je svetovalčevo glavno delo pri takem filmu spopad z vprašanjem »Ali bi se to lahko zgodilo?« in ne z vprašanjem »Ali se je to zgodilo?«
Gladiator, zgodovinski spektakel v vsej veličini
Gladiator je film, ki preko spektakla v zgodbo vnese dovolj moderne relevantnosti in univerzalnih tem, da postane most med zgodovinskim in pripovednim delom. Med risanjem vzporednic med starodavno areno Koloseja in sodobnim filmskim spektaklom postane prava zmes obojega. Uporaba Koloseja kot simbolike za državni aparat, Komoda za surovega tirana, Republike za anahronizem, ki piha na dušo modernemu človeku, in Maksimu, maskulinemu odrešeniku, ki odraža pojavo zgodovinskega heroja s filozofijo Marka Avrelija, ki si ga želijo mnogi doseči še danes.
Na koncu ne gre brez omembe popolne perfekcije, ki je nastala po težavnem nastajanju. Čeprav ima kar nekaj težav, ko govorimo o prikazu zgodovinskih dejstev, je Gladiator eden najboljših in najbolj uspešnih filmov vseh časov. Njegov doprinos je moč meriti tako v filmskem kot zgodovinskem svetu. Gladiator je podobno kot Jurski park eden največjih (filmskih) doprinosov za ohranjanje preteklosti našega planeta.
Urednik portala Student.si
