Presnete kasete so pravi old-school rokerji. Gregor, Peter, Tomaž, Luka in Zvezdan so stari mački slovenske glasbene scene, ki so se odločili pomagati slovenski glasbeni sceni – s pravim, surovim in čistim rockom. Včasih se njihove pesmi dotikajo nostalgičnih trenutkov, drugič imajo ljubezensko tematiko, spet tretjič pa zaidejo v družbeno kritiko, vse s posebnim pridihom Presnetih kaset. Na podstrešju stare kmečke hiše, kjer imajo vaje smo se pogovarjali o načrtih, prihodnosti, koncertih in bolečem pomanjkanju dobrega starega rocka okoli nas.
Kako ste se zbrali oziroma kako je nastal vaš bend?
Peter: V bistvu je tako, da smo Grega, Luka in jaz prej že bili v enem bendu. The real things, bolj garage rock’n’roll. In smo se začeli razhajat s pevcem, kitaristom, frontmanom, ta glavnim skratka.
Gregor: Saj smo se razumeli, edino v glasbi smo imeli druge poglede.
Peter: Ja, drugače smo mislili. Kadar smo bili sami, smo malo mi po svoje že začeli delat neke komade, malo improvizirali. In smo imeli že prej par osnutkov preden smo začeli Presnete kasete.
Gregor: Potem smo začeli iskat pevca. Najprej smo našli enega mojega kolega in je dobro šlo prve pol leta, potem pa je začelo postajati nekako neresno. Nakar smo po drugem poskusu dobili Zvezdana – Vikija.
Peter: Viki je kar poklical in kar je povedal, mi je bilo všeč.
Gregor: Prvo vajo smo imeli en dan pred zaprtjem občin. In smo odigrali pa rekli, da se še dobimo. In je bilo malo vakuuma, ker nismo smel prehajat med občinami. No ampak smo pozneje začeli zares.
Peter: Tako kot veliko drugih bendov, nas je korona kar zajebala. Nismo iz istega kraja in itak smo upoštevali zakone. Tukaj se tudi daleč sliši, nismo mogli, niti želeli ga kaj preveč srat.
Peter: Začutili smo to energijo. Pol smo pa neki drgnili, pa je Viki že imel ideje, nekaj osnutkov, tekstov, malo je sproti zapisoval in je kar hitro nastajalo.
Gregor: Material je zelo hitro nastajal. Vmes smo naredili še nekaj priredb, potem pa je padla ideja, da dodamo še eno kitaro, da nismo samo kvartet. Viki sicer igra kitaro, ampak je raje samo vokalist. Pa smo se spomnili na Tomaža, ki je prej igral pri Thunderbabies
Peter: Smo se spoznali, ko smo še igrali v sosednjih studiih. No in smo kontaktirali Tomaža, ki je ravno imel pestro v službi in otroke doma.
Luka: Ampak smo rekli, ali njega ali pa nobenega.
Kako nastajajo pesmi?
Peter: Avtor vseh besedil je Viki. Komadi pa nastanejo tako, da jaz naredim en riff. Največkrat se to zgodi kar tukaj na vajah.
Gregor: Ja, večinoma je tako, da je najprej riff in potem se igramo z njim. Kaj prilagodimo, naredimo strukturo in potem še besedilo.
Peter: Po navadi se besedila dodaja na koncu.
Grega: Lansko leto smo uspeli napisati 13 avtorskih komadov in posneti. Tako da je stvar pripravljena, čeprav še ni uradne izdaje. Je pa vse pripravljeno.
Torej že razmišljate o izdaji albuma?
Peter: Glede na to, kako se zadeve odvijajo smo si rekli, da se nam nikamor ne mudi. Material je pripravljen, ampak smo si rekli, da bi raje kakšen komad dali ven kot singel. Na začetku prejšnjega leta smo dali ven prvi singel Sledi svojim sanjam. Naslov albuma pa bo V enem momentu.
Luka: Vse smo snemali sami. Pri Gregi doma. Snemanje, mixanje smo vse sami. Samo mastering je naredil priznani Žiga Rezar.
Peter: Nameravamo izdati v fizični obliki, plošček. In seveda na kasetah (smeh). Skratka, vse retro scene. Na vsemu bo, seveda tudi na pretočnih platformah ampak najprej bi radi izdali plošček. Imamo že 90 % oblikovano, je vse pripravljeno. Poleti smo imeli 3 mesece pavze zaradi dopustov.
Gregor: Pa pri teh letih so že razne bolezni in nevšečnosti (smeh). Tako da zdaj počasi aktivno začenjamo nazaj.
Peter: Potem smo imeli še par koncertkov. Ravnokar pa jaz pripravljam za nov singel Spomine nazaj nek kolaž slik za videospot. Smo si rekli, da bomo kar sami.
Ali boste kar vse objavili kot single?
Gregor: Ni nujno. Vseh zagotovo ne, vendar še kakšnega definitivno.
Peter: Pravzaprav nismo niti še začeli objavljati naših najljubših komadov. Tako da imamo še vsaj dva ali tri, ki so potencialni singli.
Gregor: Ja, pravzaprav nam je trenutno prioriteta nastopanje v živo, tega bi čim več.
Peter: Ja, nikamor se nam ne mudi. Naj nas še kdo spozna na živih koncertih.
Luka: Lotili smo se obratno kot prej. Po navadi najprej posnameš album, izdaš in potem igraš predstavitvene koncerte. Imaš par koncertov, ampak potem ti zmanjka in je treba spet novo plato. Pa te kličejo, če imaš kaj novega, sicer pa ne igraš.
Peter: Načrtujemo tudi promocijski koncert ob izidu plošče.
Zvezdan: Ki pa bo v petek 13. septembra v kultnem rockerskem Orto Baru.
Kje ste že nastopali?
Gregor: Imeli smo 4 špile. Recimo v Ormožu kakšno leto nazaj. Žal tam ni bilo veliko obiska, organizatorji so vse zastavili na veliko, velik oder, ozvočenje in vse, ljudi pa zelo malo. Ampak nič ne de, za nas je bila fajn izkušnja. Da smo šli prvič na oder kot Presnete kasete.
Luka: Organizatorji so pričakovali, da bodo ljudje kar sami prišli in vidimo, da je bil samo en majhen plakatek tam v bližini. In ljudje sploh niso vedeli, da se kaj dogaja.
Peter: No ampak je bilo čisto luštno. Potem smo igrali še na Metelkovi, moto zborih, v klubih. Pravzaprav smo jih igrali več kot samo 4.
Zvezdan: Ja, saj smo primerni za različne lokacije. Zanimajo nas kakšni festivali, kjer je širše rock usmerjeno. Ne pa kakšni natečaji, tekmovanja, bitke bendov. Tega ne maramo.
Peter: Smo si rekli, da gremo zdaj v te male zadeve, klubsko sceno. Pozneje bi pa tudi kaj večjega, da smo predskupina komu. Karkoli bo pač možno. Ampak trenutno nismo zelo aktivno iskali, ker smo se ukvarjali s posnetki. Tudi ti koncerti, ki smo jih imeli, so nas drugi povabili.
Gregor: Je pa tudi realnost, da se mi težko ujamemo in se pripravljamo za koncerte ali snemanja. Imamo službe, družine, obveznosti. Poskušamo nekako enkrat na teden, pa nam večinoma uspeva.
Peter: Vedno pa delamo plane. Se usedemo in si rečemo: »okej, zdaj smo koncertirali, zdaj se posvetimo pisanju avtorske glasbe itd.«
Ali igrate samo avtorsko glasbo?
Peter: Ja. Čeprav vidimo, da so ljudem včasih bolj všeč priredbe. Samo nam to ni. Malo smo se vdali in imamo kake tri, štiri priredbe. In verjetno bo treba še kakšno.
Gregor: Ja, tako. Da jih imamo kakšnih 10 na »lagerju«. Ampak vedno stremimo k temu, da smo avtorski bend.
Peter: Nikjer ne bomo igrali samo priredb.
Zvezdan: Trenutno prirejamo samo tuje pesmi, mogoče pa bomo enkrat v prihodnosti tudi kašno slovensko.
Grega: Po eni strani nujno zlo. Ampak saj ni res tako grozno.
Luka: Malo razbiješ. Kake tri svoje pa eno priredbo. In pridejo ljudje malo bližje kadar poznajo, potem pa spet svoje.
Peter: Saj tudi priredbe smo kar po svoje naredili, niso čisto coverji.
Tomaž: Važno, da je tisti filing, ki ga ima komad.
Zvezdan: Vedno dodamo en pridih Presnetih kaset.
Peter: Naredimo, da deluje. Ni pa, da se bom šel učit solaže od note do note. Naredimo po svoje.
Tomaž: Sicer so nam pa tako ali tako priredbe malo za na stran. Smo imeli koncert in ni bilo veliko komadov na izbiro. Tako, da smo takrat igrali samo avtorsko, ker to je pač prioriteta. Priredbe so bolj za zapolnit čas če imaš daljši špil par bombic vržeš ljudem. Včasih je to treba. Tudi veliki bendi to delajo. Eni to zelo cenijo. Recimo jaz prihajam z Obale in tam se skoraj samo priredbe igrajo.
Luka: Recimo tudi na zadnjem koncertu smo bili štirje bendi in trije so igrali priredbe. In smo prišli na oder pred čisto ogreto publiko, saj so pred nami igrali te žur komade, Mi2, Kreslin, Big Foot Mama. In pridemo mi z avtorsko in odigramo 8 svojih in je bil odziv presenetljivo dober. So ljudje kar ostali in uživali.
Peter: In pohvalili so nas, da mamo jajca, ker igramo avtorsko (smeh).
Kaj si mislite o slovenski glasbeni sceni?
Zvezdan: Radi jo imamo, zato tudi pišemo samo in izključno v slovenščini. Podpiramo in hočemo doprinest k sceni.
Peter: Že od začetka Presnetih kaset je bil cilj ustvarjati v Slovenščini. S prejšnjimi bendi smo pisali v angleščini. In še Vikiju je kul, da piše v Slovenščini. Priredbe so pa pač kakršne so.
Kakšna je vaša publika?
Luka: Predvsem žene in otroci. (smeh)
Peter: Pridejo naše družine seveda. Do zdaj smo igrali na različnih prizoriščih in je posledično tudi različna publika. Zdi se mi, da smo itak primerni za na različna prizorišča, kar s kakšnim drugim bendom, ki je bolj na hard ne bi bili. Zadnjič na Dobrovi je bila na začetku kulturna prireditev, potem še bendi… tako da vse sorte. Vsak je dobrodošel v našo publiko 😉.
Gregor: Sicer pa mislim, da bomo najbolj uspeli v neki publiki srednjih let. Ljudi ki so odraščali s tako glasbo.
Zvezdan: No ampak tudi rock glasba je primerna za vse. Ne bi poudarjal, da smo primerni za ljudi srednjih let.
Peter: Absolutno. Samo zdi se mi, da mlajše generacije nekako bolj instantno poslušajo. Pa Spotify pa vse in greš hitro čez vse. Ni več tega, da bi se bolj zanimal za nek bend, moramo mi glasbeniki kar bombardirat ljudi.
Zvezdan: Tudi študentska publika je kar interesantna in bi se predstavili tudi njim na študentskih žurih pa to. Skratka, tisti ki ima rad rock glasbo, bo definitivno užival.
Kako in koliko se oglašujete?
Peter: Premalo. Sicer se zavedamo pomembnosti tega in že pred časom smo šli v to, da smo nekaj več naredili, ampak še vedno premalo. Imamo Facebook, Instagram je pa že premoderen za nas. Vemo pa, da brez tega žal leta 2024 ne gre. Zaenkrat sta naša kanala Facebook in Youtube.
Luka: ostalo pa še pride. Magari ko dobimo menedžerja. (smeh)
Gregor: Definitivno se zavedamo pomena tega. Ampak nismo še tam.
Peter: Sej ko smo naredili videospot, je bil zelo soliden odziv. Ima relativno veliko ogledov za tak neznan bend. In ljudje so ga hvalili, smo dobili kar nekaj sporočil.
Lahko bi šli na kakšen radijski natečaj?
Zvezdan: Smo že razmišljali o natečajih in razpisih in podobnem. Ampak še ni bilo res pravega časa za nas.
Peter: Pa malo nam grejo na živce ta tekmovanja. Glasba ni šport. Ni mi simpatično no.. Gre za bolj subjektivna mnenja, občutke in to. Saj smo odprti za marsikaj, ampak hkrati bomo vztrajali pri glasbi kot jo delamo. Ne bi šli v neko komercialo za to, da postanemo slavni. Tudi če bi nek mendžer hotel komandirati. (smeh)
Gregor: Pameten nasvet bomo vedno poslušali, ampak ostajamo mi mi.
Peter: Saj smo že vsi dolgo časa v glasbi in vemo, kako se dela. Vemo, da so Presnete kasete nek dober izdelek.
Gregor: In stojimo za tem. Bend se seveda razvija skozi čas, ampak to pustimo za prihodnost.
Tomaž: Edina omejitev je, da je nam všeč.
Peter: Naumo se prodal. (smeh)
Imate zelo pristen rockerski, skoraj že vintage sound.
Peter: Ja, ljudje cenijo, da imamo tak pristen rock sound. Jaz imam ojačevalec bolj starinski…
Gregor: …in nasploh imamo čisto rock’n’roll zvok. Ni nekih samplerjev, efektov itd.
Peter: Saj s tem ni nič narobe, ampak mi se držimo svojega in to marsikdo pohvali. Smo že dobili sporočila: »ej to je pa pravi rock sound.«
Zvezdan, iz kje črpaš inspiracijo za besedila?
Zvezdan: Zelo odvisno. Inspiracijo dobim v nekem trenutku, se mi kej dogaja, lahko iz izkušenj, kakšnih razmišljanj. Zelo različno. Recimo pesem Bajker je nastala ko sta Peter in Luka razlagala zgodbe iz otroštva. Da sta bila soseda in sta hodila v en lokal kjer je bil džuboks. In potem igramo in imamo nov riff in jaz uporabim točno ta dogodek da naredim pesem: »Vržem kovanec v džuboks mašin«. Lahko je trenutni navdih ali pa po drugi strani imamo pesem Skrivalnice, ki govori o vojaku, ki je v vojni. Ta je pa malo bolj globoka tema. Ali pa Pohlep malo bolj družbenokritična. Zadnjič nekaj razmišljam pa sem naredil tekst, ki bo prišel kmalu (pomežikne svojim sočlanom).
Bi imeli kakšne zaključne misli?
Gregor: Jaz bi samo rekel, da je važna ljubezen do glasbe. Osebno si lahko samo želim, da bom s to ekipo še dolgo časa igral. In da gremo naprej, naprej, naprej.
Zvezdan: Jaz si želim, da bo rokerska scena še naprej živela, saj je v poplavi razne glasbe mogoče malo v zatonu. Bil bi zelo vesel še več takih bendov kot smo mi in da lahko skupaj ustvarjamo.
Tomaž: Ma ja, saj kitarska glasba vedno tli nekje zadaj. Rabi samo en dogodek da eksplodira.
Zvezdan: In seveda, da bo publika za to.
Peter: Jaz bi si želel, da tudi mediji pomagajo. Tudi ko gledam te tamlade pa so kao rokerji, za vikend grejo pa na veselico. Zato ker to je in dogaja, ampak v resnici bi raje šli kam drugam, če bi bila opcija. Definitivno pa je treba tudi manj birokracije, ker zaradi tega marsikdo več ne organizira koncertov.
Luka: Konec koncev tudi nekaj klubov in društev se je zaprlo zaradi tega ker se ljudem ne da več ukvarjati z birokracijo. In ostanejo samo še veliki dogodki, kakšne obletnice že uveljavljenih itd. Za majhne bende je pa težko priti na sceno.
Tomaž: Cela scena je prej delovala na entuziazmu, si hotel in si organiziral. Zdaj pa birokracija ubija entuziazem. Enkrat te mine.
Gregor: Ampak nas ne bo.
Novinar
