Preobratov polni režiser M. Night Shyamalan predstavlja svoj najnovejši triler, zgodbo o serijskem morilcu, ki mora pobegniti iz koncerta, ki je pravzaprav past, postavljena prav zanj. Past, kakor se glasi naslov filma, v glavno vlogo postavi Josha Hartnetta, za katerega se izkaže, da je pravzaprav serijski morilec, ki je na koncert pripeljal svojo hčer. Mu bo uspelo pobegniti, ko so vsi izhodi zaklenjeni, na njegovi sledi pa je množica policistov?
Past, povprečje Shyamalanove kariere
Ko se je leta 2013 po treh katastrofalnih filmih (Dogodek, Avatar: Zadnji gospodar vetra in Čas po Zemlji) zdelo, da se karieri kultnega režiserja odklenkalo, je situacija doživela preobrat, ki se ga nebi sramoval niti on sam. Sledila sta kakovostna Obisk (The Visit, 2015) in Razcepljen (Split, 2016), sledil pa je še finančno uspešen Stekleni (Glass, 2019). Finančni in predvsem kritiški uspeh je pomenil, da Shyamalan ni pokazal zadnjega preobrata. Lanskoletni Trkanje v koči (Knock at the Cabin) je bil zanimiv in končal skoraj desetletje dolgo obdobje ustvarjanja za Universal. Ob selitvi k Warner Bros. je tu film Past.
Čeprav je film s svojimi 105 minutami precej kratek, se zdi še vedno nekoliko predolg. Zgodba o serijskem morilcu, ki je na koncert pripeljal svojo hči, kasneje pa ugotovi, da je celoten dogodek pravzaprav past zanj, se zdi odličen koncept. Verjetno bi bolje deloval kot kratkometražni film in ne razvlečen celovečerec (četudi kratek v dananšnjem trendu). Med ustvarjanjem naj bi bil eden od sloganov tudi Ko jagenjčki obmolknejo na koncertu Taylor Swift. Vsekakor izjemen prodajni slogan, a ne prav blizu končne različice.
Hanibal Lecter na koncertu Taylor Swift
Če zgodbo malce bolj razčlenimo, gre brez kvarnikov nekako takole. Filadelfijski gasilec Cooper Abott svojo najstniško hči Riley pripelje na koncert znane pevke Lady Raven, kot nagrado za njene dobre ocene. Tam hitro opazi povečano število policistov, eden od zaposlenih pa mu izda, da je vse skupaj pravzaprav past za serijskega morilca, ki so ga oklicali »Mesar«. Hitro ugotovi, da s koncerta ne bo prišel kar tako in začne se boj mačke z mišjo.
Josh Hartnett je v glavni vlogi tiho strašljiv, kar je zagotovo ena boljših odločitev režiserja. Nekako spominja na vlogo Boja Burnhama v Obetavni mladenki (Promising Young Woman, 2020), kjer se ta izkaže za zlobneža, tako ali drugače. Poleg njega je mlada Ariel Donoghue, ki primerno odigra najstniško histerijo, v oči pa bode vloga režiserjeve hčere Saleke Night Shyamalan, sicer pevke, kot Lady Raven. Malce nepotizma očitno ne škodi, verjetno pa bo mnogim gledalcem to povsem nepomemben podatek.
Ogled vreden večerne sprostitve oz. napetosti
Za nekatere bo film zanimiv, ko bodo šokirani nad oceanom klasičnih preobratov v žanru in režiserjevem opusu. Za druge pa bo tudi ta ura in pol predolg ogled za film, ki se zdi daljši, kot je sicer. Vsake toliko film najde zlato žilo, večino časa pa tolče po trdovratnem kamenju. Daleč od Shyamalanovega najslabšega filma in vreden ogleda, če bi želeli večer preživeti ob zanimivem konceptu, ki ni izkoriščen do polnega potenciala.
Urednik portala Student.si
