Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in DSR Scenaristi razpisujeta natečaj za Grossmannovo nagrado 2021. Na natečaju scenaristike lahko sodelujejo študenti in študentke slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko TV dramo. V nadaljevanju izveš vse o letošnjem natečaju za Grossmannovo nagrado 2021.
Natečaj za Grossmanovo nagrado 2021
Na natečaju za Grossmanovo nagrado lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz. Na natečaj lahko prijavijo svoj izvirni scenarij za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo. Sam natečaj je anonimen, scenariji pa morajo biti v štirih izvodih poslani po pošti z dodatnimi navodili:
Navodila za pošiljanje scenarija
Vsak študent lahko prijavi samo en scenarij, ki mora biti v štirih izvodih poslan po pošti na spodaj napisani naslov najkasneje do 7. 12. 2021:
UL AGRFT
»Grossmannova nagrada«
Trubarjeva 3
1000 Ljubljana
Scenarij naj bo oddan pod šifro. S to šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri morajo biti zapisani podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu).
Kako poteka natečaj?
Prejete scenarije oceni žirija, ki je sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT. Nagrajena bosta največ dva scenarija.
- Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1000 evrov (donator DSR SCENARISTI)
- Avtor drugonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 600 evrov
Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po scenariju posname film ali televizijsko dramo brez obveznosti do avtorja. Če se v petih letih od izplačila nagrade ne posname film, preidejo pravice nazaj na avtorja scenarija. Vse podrobnosti o letošnjem natečaju za Grossmanovo nagrado 2021 si lahko prebereš na njihovi spletni strani.
Kaj je Grossmanova nagrada?
Kaj točno je Grossmanova nagrada, je čudovito zapisal red. prof. Miran Zupanič, ki je eden izmed ustanovnih članov nagrade in natečaja samega. »Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek. Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.«
Urednik portala Student.si
