Film Gran Turismo je eno veliko presenečenje tega filmskega leta. Ampak, kako je prišlo do tega? Pisalo se je leto 2009, ko je Neil Bloomkamp v svojem režiserskem debutu svetu pokazal Okrožje 9 (District 9). Na ramenih enega najboljših znanstveno fantastičnih filmov je postal tudi eden najbolj vplivnih ljudi tistega leta, kot je pojasnila revija Time. Od južnoafriškega režiserja, wunderkinda, se je pričakovalo vse. Skoraj petnajst let kasneje je posnel le še tri filme, vsak od njih pa je padel v kvaliteti in priljubljenosti. Skorajda bolj znani so njegovi neuspeli filmi, med katerimi prednjači Osmi potnik s Sigourney Weaver, ki je z njim sodelovala tudi pri kratkih filmih njegovega studia Oats Studios (Love&Robots pred Love&Robots). Vmes pa je navdušil s kratkim filmom The Escape, ki ga je napisal in posnel za BMW s Clivom Ownom v glavni vlogi.
Kdo bi si mislil, da je bila to najverjetneje zlata vstopnica za režisersko nalogo v nastajajočem filmu Gran Turismo, ki je vse drugo, kot to, kar bi pričakovali.
Gran Turismo je veliko več, kot bi si mislili, da je
Gran Turismo ni tiste vrste film, ki bi za režiserja pomenil hiter zaslužek. Bloomkamp je – skorajda presenetljivo – v film vnesel svoj stil. GT je moral biti 3 v 1, športni-dirkaški film, biografija in predelava videoigre. Le redki filmi so v preteklosti blesteli v eni od teh kategorij, kaj šele v večih skupaj. Nazadnje je bil to Izzivalca oziroma Ford v Ferrari, ki pa ni imel že mitološko peklenske naloge predelovanja videoigre. Gran Turismo jo je imel in čeprav gre za dovršen simulator vožnje, je bila naloga uspešno opravljena.
Vse od leta 1997, ko je Kazunori Yamauchi ustvaril najbolj dovršen dirkaški simulator/igro Gran Turismo, je ta na vrhu prodaj in priljubljenosti. Nič čudnega in hkrati zelo čudno, da je v tem nekdo od veljakov v svetu avto-moto športa prepoznal marketinški prospekt. Vzeti najboljše voznike in jih iz simulatorja preseliti v prave dirkaške avtomobile. Lahko bi bile le nore sanje, a za mnoge so bile resnična zgodba o izpolnitvi življenjskih želja. Eden izmed njih je bil Jann Mardenborough, britanski voznik, ki je GT Akademijo pri Nissanu osvojil leta 2011.
Scenarij Gran Turisma je sicer najslabši element filma, a ga povzdigne vse ostalo
Scenarij sta napisala Jason Hall (Ostrostrelec, 2014) in Zach Baylin (Kralj Richard, Creed III) in si pri tem dovolila kar nekaj umetniške svobode. Velik del zgodbe Janna Mardenborougha je sicer resničen, a bo gledalca med prebiranjem dejanske zgodbe presenetilo, kaj vse so spremenili za namen filma. Kljub njunemu rezimeju pa je scenarij najslabši del celotnega filma. Ampak, kot že mnogokrat v filmskem svetu, lahko tudi povprečen scenarij na visok – zelo visok – nivo popeljejo režiserjev vpliv, igralske predstave in akcija, če ji lahko tu rečemo tako.
»Ne morete zanikati, Gran Turismo ima stil,« bi lahko dejali z izposojenimi besedami iz sveta Harry Pottra, ki se sicer navezujejo na Dumbledora. In podobno kot Dumbledore ima tudi Gran Turismo kar nekaj težav in tegob zaradi scenarija, a je vse zavito v čudovit stil, ki bo navdušil ljubitelje resničnih zgodb, dirkaške sfere in videoiger.
Neil Bloomkamp je ime, ki bo v filmskih ljubiteljih še dolgo vzbudilo željo po ogledu, ker je pač ustvaril Okrožje 9. Čeprav je bil Elizij še vedno dober, mu nikoli ni uspelo poustvariti tistega prvega filma o vesoljcih sredi Johannesburga. In zdaj, skoraj petnajst let kasneje, nam je predstavil njegov drugi najboljši film v karieri. Le kdo bi si mislil, da bo film o dirkanju nosil njegov stil, dovršen do nove mere.
Čeprav GT ni le videoigra, bo vedno padel v ta kontekst, kar posledično pomeni, da bo ta film vedno predelava videoigre. In to mu uspe presenetljivo dobro, saj ima vse tisto, česar Need For Speed pred leti ni imel. Ima svoj značilni stil, ki se izkazuje v prikazovanju idealne linije na stezi, številki pozicije voznika na dirki, napise ob uspehu igralca in druge malenkosti, ki bodo osrečili ljubitelje iger. Tudi trenutki, ko se v Jannovih očeh njegov domači set-up spremeni v dirkaško pošast in nato obratno, so dodelani do sprožanja užitka v očeh gledalcev.
Igralska zasedba Gran Turisma je zaslužna za presenetljiv uspeh
In četudi gre nekaj kritike na račun scenarija, je tu igralska zasedba. Archie Madekwe ima sprva sicer zadržano vlogo, a bolj kot se njegov lik odpira okolici, bolj napreduje njegov talent tudi v naših očeh. V enem trenutku lahko uspešno preslika aroganco igričarja, strah mladeniča in pogum voznika. Janna pomirja glasba Enye in Kenny G-ja, otroške sanje pa sprva prepričuje očetovska figura, ki jo v življenje pospremi izjemni, a premalo uporabljeni Djimon Hounsou (Krvavi diamant, Gladiator). Njegovo mamo upodobi nekdanja “spajsica” Ginger Spice oziroma Geri Halliwell, ki nima velike vloge, a v pomembnem prizoru opravi levji delež čustvenega segmenta filma.
V vlogah voznikov se pojavijo tudi arogantni Josha Stradowski (Wheel of Time), Darren Barnet (Never Have i Ever) in celo avto-moto zvezdnica YouTuba Emelia Hartford.
Tu je še Orlando Bloom, kot idejni vodja Nissanove GT akademije Danny Moore, ki je eden redkih likov, ki preseneti pričakovanja gledalca in svojo nalogo opravi z zadostno oceno. Marsikaj pa še vedno ne bi delovalo, če ne bi bilo Davida Harbourja v vlogi glavnega mehanika in mentorja Jacka Salterja. Kar je bil v Avtomobilih (Cars, 2006) Doc Hudson, je tu Salter. Čeprav se Harbour večinoma pojavlja v akcijah, njegov talent stopi v ospredje v takih vlogah in lahko rečemo, da jih ni nikoli dovolj.
Eden najboljših filmov o avtomobilskih dirkah
Gran Turismo bodo mnogi gledalci izbrali zaradi avtomobilskih dirk, kar je povsem logičen in predvsem pričakovan razlog za ogled. In tu je nujno poudariti, da film doseže pričakovanja, ko se odpravi na progo Nürburgringa, Le Mansa in drugih. »To progo poznam, na njej sem dirkal že tisočkrat,« pravi Jann med vožnjo po eni najtežjih dirkalnih stez na svetu, v mislih pa mu igrajo spomini na njegov domači set-up. Vsekakor eden najboljših dirkaških filmov vseh časov.
Športne biografije imajo v zadnjih letih težke naloge, saj se jih večina naslanja na poznano zgodbo. Glavni junak, ki ima 1:1.000.000 možnosti za uspeh, nihče ne verjame v njegov talent, njegov mentor lastni neuspeh projecira nanj, ko pa je dokončno videti, da bo uspel, se nekako pojavi največja ovira, ki jo mora premagati. Temu seveda sledi končni uspeh. Vse to pa ne pomeni, da v filmu gledalci ne morejo uživat, ga začutiti, se veseliti in grizti nohtov ob napetih trenutkih.
Če film izven že videnega poteka zgodbe ponudi nekaj novega, je to odlično in velja za uspeh. To je Gran Turismo, ker v že videni zgodbi o uspehu malega človeka predstavi odlične igralske predstave, napete dirkaške sekvence in malo morje namigov na svet igričarstva in avtomobilizma.
Gran Turismo je zgodba o uspehu od začetka do konca. Eden najboljših športnih filmov vseh časov, najboljših dirkaških filmov vseh časov in ena najboljših predelav videoigre vseh časov. Neill Bloomkamp se je vrnil v velikem in nadvse hitrem slogu.
Urednik portala Student.si
