Ali lahko narišemo veter? Ali lahko obarvamo okus? Filmi Hayaa Miyazakija so tega zmožni. S svojo obsesivno pozornostjo do detajlov in perfekcionizmom, je Miyazaki iz svojih filmov naredil zelo bogato več čutno izkušnjo. Ob gledanju filma naš vonj, okus in sluh potrdijo, da doživljamo zgodbo skozi vse čute. Ta sinestezija zahteva veliko dela in popolnosti, ki jo ima malo ljudi.
Tega se v Koganeiju, sedežu studia, dobro zavedajo, zato so leta 2017 odprli posebno razstavo v tematskem parku studia. Razstavo, v celoti posvečeno hrani so poimenovali Delicious! Animating Memorable Meals. Na spletni strani predstavitve razstave lahko preberemo, da risanje hrane je risanje kulture in zgodovine, za ustvarjanje bogatih podob v filmih pa sta potrebna znanje in radovednost.
Skrivnost ni samo v izpopolnjenosti animacije, ki je sposobna prenesti mehkobo sendviča ali hrustljavost zelenjave, temveč tudi v izbiri jedi in posod. V filmih studia Ghibli je izredno redko videti obroke z redkimi in dragimi sestavinami. V večini primerov prevladujejo domače jedi, majhni prigrizki in bento škatle, ki se jedo zunaj doma.
Rezultat tega so obroki, ki imajo okus po vsakdanjosti, narejeni iz običajnih sestavin in preprostih gest. Hrana v filmih se obravnava z ogromnim spoštovanjem. Ni nenavadno videti prizore tržnic in trgovin, kjer protagonisti nakupujejo in načrtujejo obroke glede na sestavine, ki so na razpolago.
Hrana kot sorazvoj družine
Film temelji na istoimenskem romanu Diane Wynne Jones, vendar se od njega v marsičem razlikuje. V tem filmu, iz leta 2004, hrana ni postavljena v ospredje tako, kot v Čudežnem potovanju, je pa uporabljena za poglabljanje odnosov med Sophie in ostalimi liki.
V mestu, kjer je živela s svojo mati in sestrami, se je počutila kot tujka. Ni bila tako lepa, očarljiva in socialna, kot njene sestre. Znala je samo šivati klobuke in živeti prozaično življenje. To se je vse spremenilo, ko je po naključju spoznala čarovnika Howla. Ta je imel veliko oboževalcev, med katerimi je bila tudi Čarovnica puščave.
Srečanje s Howlom ima za Sophie zelo velike posledice: še isti večer, ko stopi v svojo trgovino, jo Čarovnica iz puščave, zaradi ljubosumja nad Howlovo pozornostjo, začara. Sophie spremeni v starko in o prekletstvu ne more govoriti z nikomer.
Nepopoln obrok, nepopolna družina
Prestrašena, zaradi prekletstva, pobegne od doma. Tu se začne njena pustolovščina, ki jo vodi k spoznavanju čarovnije, sebe in Howlove duše. Na tej točki filma se pojavi prva scena z obrokom. Sophie sedi na griču, daleč stran od civilizacije ter je kruh in sir. To je nepopoln obrok, prav tako kot ona in njen družinski položaj.
Na poti sreča strašilo, ki ji pomaga najti zatočišče v Howlovem gibljivem gradu, kjer naslednje jutro vidimo drug obrok v filmu. Na ognjišču je Calcifer, ognjeni demon, ki poganja grad. Mladi vajenec Markl se loteva priprave zajtrka, ki zajema kruh in sir. Starka ga vpraša zakaj ne bi raje jedel jajc in slanine in Markl ji razloži, da zna Calciferja ukrotiti samo Howl. To bi lahko razumeli kot: obrok ne more biti popoln, če ni prisotna vsa družina.
Calcifer se počuti ponižanega, ko začne starejša ženska uporabljati njegovo moč za segrevanje ponve, a se hitro podredi prijaznemu, vendar odločnemu načinu stare gospe. V tem smislu hrana, bolje rečeno priprava hrane, kaže na znamenje ustrežljivosti demona, pozornost, ki jo Calcifer namenja le gospodarju Howlu. To takoj pove gledalcu, kako posebna oseba je Sophie in kako je prijaznost do drugih ključ do srečnega življenja.
Prav takrat, ko se začne slanina cvreti, se vrne skrivnostni čarovnik. Prevzame glavno vlogo kuhanja s pomočjo Sophie. Ko je vse narejeno se vsi trije usedejo za mizo ter delijo okusen obrok, vendar na nekoliko manj vabljivi mizi. Jedo vsak z eno vilico ali žlico, iz različnih posod, saj je vse ostalo umazano. Nepopolni pogrinjek lahko jemljemo, kot še ne popolno družino.
Popoln obrok, popolna družina
Čeprav je v tem celovečernem filmu ambient dokaj evropski, ne manjka ene najbolj tradicionalnih predstavitev japonske kuhinje: obred pitja čaja. V eni izmed scen vidimo Sophie uživati v okoliški naravi, medtem ko pije skodelico čaja. Obred pitja čaja je zelo starodaven in obravnavan kot nekaj zenovskega. Tudi v tem prizoru so spoštovana štiri temeljna načela: harmonija, čistost, spoštovanje in mir.
V nadaljevanju se Sophieva nova družina razširi. Pridružita se Čarovnica puščave in pes gospe Sullivan, Heen. Skupaj delijo obrok, v tem prizoru ni pomembno kaj jedo, vidimo pa, da je miza urejena in čista. Vsi liki uživajo in osrednji fokus je na njih, družini. Ta obrok, tako kot Sophiejina nova družina, je končno popoln.
Priprava in uživanje hrane sta v filmu v vsakem prizoru povezana z družino. Ko Sophie sama je na trati je tudi brez družine. Med zajtrkom z jajci je sprejeta v družino, tam je tudi obrok boljši kot samo kruh in sir. Ko se novi čudni družini pridružita še Čarovnica puščave in Haan pa ni več pomembno kaj jedo, saj je edina pomembna stvar, to da so skupaj.
Howl in dvojna plat narcizma
Poleg močnega vpliva hrane, je v filmu predstavljena tudi tema narcizma. Howl je na nek način poosebitev te motnje. Mogočni čarovnik ima močne narcistične poteze, vendar je njegov lik zelo zanimiv, saj nam pomaga razumeti dve plati te osebnostne motnje.
Družbeni obraz: lepota, bogastvo in vplivnost
Howl se drugim predstavlja kot mogočen, lep in očarljiv čarovnik. Znan je po tem, da poje srca lepih deklet, ki jih očara s svojim videzom in vedenjem. Dejansko Howl daje pozornost, hipnotizira, osvaja in zapeljuje: to, kar v odnosih (prijateljskih in romantičnih) počne veliko ljudi z narcistično motnjo. Skrb za samega sebe in svoje vedenje sta usmerjena v to, da bi v tujih očeh ustvarili čim boljšo podobo: obstaja potreba po zunanjem občudovanju in afirmaciji.
Skriti obraz: krhkost in osamljenost
Tekom filma začnemo skupaj s Sophie ugotavljati, kako je lep in močan Howl le fasada. Vedno bolj vidimo osamljenega, prestrašenega in hladnega Howla. Ves čas je na begu pred samim seboj in Čarovnico iz puščave. Ves čas se izogiba spopadom, v katerih je prisotna možnost poraza.
Howl je dobesedno brezsrčen: čudovita prispodoba, ob kateri se zavemo, kako je nenehna potreba po moči in slavi v bistvu le past, zaradi katere žrtvujemo tisto, kar nam je najdražje (pristna čustva in odnose).
Lik Howla nam omogoča, da vidimo, kaj v resnici čuti oseba, ki ima narcistične lastnosti ali trpi za narcistično osebnostno motnjo.
