Daisy Jones in skupina The Six je knjiga, pri kateri se zdi, da je nalašč ustvarjena za predelavo v serijo. Po njenem izidu leta 2019 je avtorica Taylor Jenkins Reid hitro prodala avtorske pravice in znano je postalo dejstvo, da bo Amazon Prime tisti, ki bo po knjigi ustvarjal serijo. In le redko se pojavi knjiga, ki bi predelavi dovoljevala toliko prostora za spreminjanje, kot to stori zgodba o vzponu in padcu skupine The Six in pevke Daisy Jones. Ali je serijo to uspelo zaviti v uspešno predelavo?
Knjižna uspešnica Daisy Jones in skupine The Six
Knjižna uspešnica Daisy Jones in skupina The Six oziroma Daisy Jones & The Six v izvirniku je uspešnica. Glavni cilj knjige so seveda bralci, ki so zgodbo o namišljeni glasbeni skupini iz 70-ih let vzeli za svojo in ustvarili svoj svet, svojo resničnost. Ob več kot milijonu ocen na portalu Goodreads knjiga še vedno drži visoko oceno 4,24 – prejela je tudi nagrado za najboljšo zgodovinsko fikcijo leta 2019.
Še isto leto izida je postalo jasno, da bo knjiga postala serija. Njuna ustvarjalca sta Scott Neustadter in Michael H. Weber, ki ju najbolj poznamo po filmih 500 dni s Summer, Krive so zvezde in The Spectacular Now – vse filmi, ki jih lahko glede na »vajb« povežemo z določenimi deli te knjige. Producentka je avtorica Taylor Jenkins Reid, ki se ji je pridružila še Reese Witherspoon. Slednja ima veliko vlogo pri uspehu knjige, saj njen knjižni klub v svetu bralstva drži določeno knjigo – poglejmo primer Tam, kjer pojejo raki.
Zgodba knjige govori o namišljeni glasbeni skupini iz 70-ih let, ki doživlja vzpone in padce. »Nekaj časa je bil band Daisy Jones in The Six povsod. Njihovi albumi so bili vidni povsod, razprodali so vsak koncert na tem ali onem koncu ameriške obale. Njihov zvok je definiral obdobje. In potem so se 12. julija 1979 razšli. Nihče ni vedel zakaj. Do tega trenutka,« pravi opis knjige. Bralcem knjige bo takoj jasno, kaj se dogaja in kaj je povzročilo njihov razpad, ko so dosegli zenit uspeha. Kaj pa gledalcem serije, ki jih še čaka vstop na turnejo razvrata?
Ko knjiga pravi, da resnica leži nekje vmes
Knjiga se prične z uverturo avtorice, da je resnica pogosto nekje vmes med izrečenimi besedami. In ko je knjiga zapisana v obliki prepisov intervjuja s člani skupine, so te besede ustvarjalci vzeli za svojo pot iz zagate. Člani povejo vsak svojo različico dogodka iz svojega zornega vidika, kar doda h globini pripovedovanja. Prav zaradi tega je pogovor o pristnosti predelave dokaj brez pomena, saj lahko kaže »resnično« zgodbo ali pa nekaj v sivi coni. Kaj se je zares zgodilo? Zna biti, da tega ne bomo nikoli izvedeli v resnici, kar pri vsem tem nosi poseben čar.
Liki v knjigi so karizmatični in nepozabni, vsak na svoj način. Njihova medsebojna razmerja in vezi so tisto, kar predstavlja srčiko celotne zgodbe in brez tega vse skupaj ne bi delovalo kot mora. Spoznamo pevca Billyja Dunna in njegovega mlajšega brata Grahama, ki skupaj s kitaristom, kasneje basistom Eddijem in bobnarjem Warrenom predstavljajo skupino The Dunne Brothers. Ko iz druge skupine »ukradejo« klaviaturistko Karen se skupina preimenuje v The Six. »V tem je štos,« pove Warren, ko se peterica poimenuje The Six in ostalo je zgodovina, kajne? Niti ne. Najprej je pomembno omeniti, da so The Six imenovani zaradi Billyjeve žene Camile, ki je v knjigi mnogim bralcem postavljena kot navdih, pokončna osebnost, pogum, razum in še marsikaj drugega.
Ob iskanju uspeha jim producent Teddy pridruži mlado in talentirano, a nadvse težavno Daisy Jones, ki bi jo najbolje opisali kot »svobodni duh« Zdaj je vse ostalo zgodovina, kajne? Ne. Zdaj se šele vse začne, četudi serija tu izvzame kar nekaj trenutkov, ki so v knjigi zelo pomembni za razvoj celotne zgodbe.
Izvzet je segment o Vietnamski vojni in naboru z loterijo, ki jim vzame prijatelja in enega od članov. Vzet je uspeh skupine, ki je pred prihodom Daisy izdala že dva albuma in odšla na turnejo. Žal je odvzet velik segment Billyjeve odvisnosti od drog, alkohola in prešuštva, ki se zdi v seriji bolj kot občasni pomislek, ki ga ne vidimo dovolj, da bi imel več pomena pri navezovanju določenih likov in niti. Enako je z Daisy, ki je v seriji dodana kot pevka brez predhodnega uspeha, v knjigi pa je pevka z albumom, za katero je bilo potrebno veliko prepričevanja, da se poleg pisanja pesmi loti tudi petja.
In medtem, ko je v nadaljevanju serije še ničkoliko »manjših« sprememb glede likov in dogodkov, se serija vsemu temu lahko izogne na račun tistih nekaj besed na začetku knjige. Prikaže lahko »resnico« dogajanja, ki bralcem marsikdaj ne bo všeč, in doda nekaj drugih reči, ki so po veliki večini precej nepotrebne.
Daisy Jones in The Six temelji na bendu Fleetwood Mac
Daisy Jones in The Six je poklon glasbi, skupina pa naj bi temeljila na bendu Fleetwood Mac, kar je postalo očitno predvsem v seriji glede na stil glasbe, ki jo slišimo in nekaterih drugih velikonočnih jajčkov (easter egg, op. p.), ki jih lahko povežemo s skupino poleg jasnih podobnosti s člani benda The Six in Daisy. In ko govorimo o preskoku iz enega v drug medij, serija ni imela le naloge predelave knjige ampak tudi glasbe, ki še ni obstajala.
Novica, da bodo pri glasbi sodelovali Phoebe Bridgers, Marcus Mumford in Jackson Browne pod produkcijskim drobnogledom Tonyja Berga in Blaka Millsa je povzročila, da so dvomi počasi izginjali. Glasba je morala biti vrhunska, vredna mega zvezd iz tistih desetletij in vsaj spominjati na Fleetwood Mac. In to jim je bolj ali manj dejansko uspelo. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da sta Sam Claflin in Riley Keough kot Billy in Daisy dejansko solidna pevca in lahko njuno petje doda nekaj pristnosti v celoten izdelek.
Album z naslovom Aurora je bil izdan 1. marca 2023 in glede na odzive so bili bralci navdušeni, čeprav so bila besedila iz knjige v veliki meri spremenjena – avtorica Reid res ni tekstopiska, a besedila so v seriji nazadovala. Oboževalci knjige bodo skoraj zaman čakali na eno najbolj pomembnih pesmi v knjigi, ki navkljub ideji ustvarjalcev in njenem pomenu v knjigi ostane praktično brez haska v seriji. Kot pesem? Čudovita.
Daisy Jones & The Six v desetih epizodah na Amazon Prime
Serija je izšla v štirih sklopih, dvakrat po tri epizode in dvakrat po dve epizodi. Vsaka epizoda nosi naslov ene od pesmi, kar praktično ne vpliva na nič razen če bi na dogajanje posamične epizode gledali z drobnogledom in lovili povezavo z naslovom »I Saw The Light«. Estetsko je serija dovršena, kar igra veliko vlogo pri prikazovanju serije iz sedemdesetih. In vse je slonelo le še na igralski zasedbi.
Sam Claflin, četudi na trenutke prestar za vlogo Billyja Dunna v začetkih skupine, je fantastičen. Po toliko vlogah v knjižnih predelavah si je nabral svojo kilometrino in serija mu ponudi kar nekaj trenutkov, kjer lahko še kako zasije s svojo igro. Za razliko od knjige je ta Billy mnogo bolj prisrčen, manj egoističen in aroganten. Kot glavni zvezdnik skupine je tu njegova vloga v seriji minorna v primerjavi s knjigo. Če je tam pevec, ki je lahko z enim gibom premikal občinstvo, tega v seriji ni videti. Manjka karizme na odru je očitna, kar lahko združimo z odločitvijo, da veliko trenutkov iz prve tretjine knjige ni prikazanih. Ne vidimo padca v odvisnost, streznitve, večnega ega in neopisne ljubezni do žene Camile in otrok.
Na drugi strani je Daisy Jones, ki jo igra Elvisova vnukinja Riley Keough. Njen igralski talent je jasen, pevskega pa bi na prvi pogled pripisali kar genetiki. Tudi ona ima že nekaj izkušenj pri knjižnih predelavah, kar bi lahko šteli k usodi. Igra vlogo mlade punce, ki želi uspeti in se pri tem ne uklanjati zahtevam družbe. Neka mešanica upornice in feministke, bi se lahko reklo in bi s tem zadeli klišejsko bistvo njenega lika. Ne glede na to pa je na mnogo trenutkov, skupaj z Billyjem, precej naporen lik.
In tu ima serijo manjšo težavico, ko sta glavna lika – četudi pristna in zanimiva – večinsko neznosna in tečna. Oba obsedena z uspehom, pisanjem besedil in petjem. Sta nekakšna glasbena in kičasta različica dua Bonnie in Clyde, ki bolj škodujeta drug drugemu in se v nekem čudnem aspektu dopolnjujeta in dvigujeta na višjo raven. Ona, tako seksualno svobodna in feministična, postane le senca, ki sledi Billyju in si ga želi bolj kot karkoli drugega na tem planet. On, predstavljen kot pravi zvezdniški moški in hkrati zlomljen kot še nihče, prevarant in odvisnik, ki obljublja, da bo boljši. V knjigi je tako mnogo boljše prikazano, kako obtolčen je njegov ego, ko v skupino pristopi Daisy, se mu zoperstavi, sam pa je primoran v sodelovanju, ki je na koncu konec njegove osebnosti in začetek novega Billyja. Oba sta izjemna, a skupaj grozna. Sta začetek in konec zgodbe o uspehu.
Serija si veliko svobode vzame tudi pri liku Simone (Nabiyah Be), Daisyjini najboljši prijateljici, ki v knjigi nima večje vloge, tu pa je par epizod, ki temelji prav na njej. Četudi so te epizode zanimive, nimajo doprinosa k preostanku serije in bodo kot take pozabljene, saj bi jih lahko ob ponovnem ogledu preprosto preskočili.
Stranske vloge prevzamejo žezlo empatičnosti
Na srečo so tu preostali člani zasedbe. Karen (Suki Waterhouse) in Graham (Will Harrison) sta mnogo bolj prisrčen par, ki svoje težave in ljubezen preživlja v ozadju. Serija bi lahko nekoliko pridobila, če bi jima ponudila večjo vlogo, a je strah pred klišeji tu še kako utemeljen. Tu sta še basist Eddie (Josh Whitehouse) in bobnar Warren (Sebastian Chacon), ki ju serija izboljša v primerjavi s knjigo, kjer sta zgolj tečnež in zabavljač. Le zaradi tega, ker skupino tolikokrat vidimo na enem mestu dajejo vtis družine, a je jasno, kako vzpostavljeni so poli skozi oči gledalca in znotraj skupine same. Bomo v zadnji epizodi verjeli, da je bila to družina?
Ko z igralci skočimo izven skupine so tu še producent Teddy (Tom Wright) in manager Rod (Timothy Olyphant), ki sta imenom primerna dodatka celotni seriji. Ne gre pa mimo zakoncev naših glavnih junakov, pri čemur začnimo z Nickyjem, možem talentirane Daisy Jones. Gre za dokaj spremenjeno vlogo, ki je v seriji nekoliko bolj empatična, a le na začetku. Pravzaprav lik, tako ali drugače, ni vreden omembe.
In smo pri srčiki celotne zgodbe. Camila je Billyjeva žena, ki bi ji v knjigi in seriji lahko pripisali stransko vlogo, a je to daleč od resnice. Največ sprememb iz knjige v serijo se zgodi okoli njenega lika, ki ga prav zares fantastično (še vedno z nekaj naučene igranosti) odigra Camila Morrone – prvi korak k znebitvi statusa punce Leonarda DiCapria. Sam kot bralec knjige nisem navdušen nad nekaterimi dodatki in spremembami iz knjige, četudi ti poglobijo njen lik, a hkrati odvzamejo njeno moralno pokončnost, razum in empatičnost.
Serija Daisy Jones & The Six je morala uspeti v tistih rečeh, v katerih mora uspeti vsaka predelava knjižne predloge. Zadeni glavne like, ne zapuščaj pripovedi samo zato da nekaj spremeniš in zaupaj svojim gledalcem/bralcem, ko predeluješ njihovo najljubšo stvar na svetu. Na podlagi nekaj manjših sprememb, ki bodo motile le bralce knjig, je seriji to uspelo. Ostala je zvesta bralcem knjige in to se ceni. Tudi trenutke nezvestobe lahko ustvarjalci odpikajo z besedami, da je resnica nekje vmes, kar je precej dolgočasen izgovor.
Serija Daisy Jones in skupine The Six je prijetno presenečenje
Seks, droge in rock n’ roll. Kako nastane, uspe in razpade glasbena skupina. Ni bilo še tako dobro zastavljene fiktivne skupine, ki bi zasedla naša srca in postala bolj resnična kot dejanski bendi iz prejšnjega stoletja. Ampak to je serija, ki sloni na razvratu in povečini neznosnih glavnih likih, ki imajo svoje trenutke odrešitve. To za format serijo ne bo delovalo v celoti, saj je potrebno z njimi zdržati približno deset ur. Si se kdaj deset ur pogovarjal z osebo, ki je ne preneseš in le na vsake toliko pove nekaj zanimivega?
Daisy Jones in skupina The Six je serija, ki bo obstala, a bo boljša v obliki nekaj minutnih video kompilacij na YouTubu, kjer bo ob ljubezenski zgodbi teh in onih likov uporabljena ena od treh dobrih pesmi te namišljene skupine ali pa kar tam neka sentimentalna pesem. Za konec, klišejski in ponavljajoč se stavek: Knjiga je boljša, serija je pa kar OK.
Urednik portala Student.si
