Ahsoka je Disneyeva serija v svetu Vojne zvezd, ki istočasno navdušuje in razburja. Minili so namreč časi preteklega stoletja, ko je bila omenjena franšiza čislana in nedotakljiva. Več kot je bilo ustvarjenih zgodb, več možnosti je bilo za padec kakovosti. Verjetno pa si še nekaj let nazaj nihče ni mislil, da bodo trije filmi predzgodbe (epizode I, II in III) postale priljubljene zaradi neuspeha nadaljevanj (epizode VII, VIII, IX) in pridruženih serij. Slednje imajo namreč veliko oviro, ki je ni tako enostavno preskočiti, imenuje pa se nadzorovanje škode.
Ahsoki je sicer boljša od serij Knjiga Bobe Fetta (The Book of Boba Fett), Obi-Wan Kenobi in zadnjih nekaj epizod Mandaloriana, a ima še vedno svojih nekaj težav. Tako so se oboževalci franšize znašli v negotovem položaju. Ali bodo v poplavi razočaranj povprečnost razglasili za mojstrovino ali postali še bolj kritični zaradi Disneyevega vpliva na njihovo galaksijo tam daleč, daleč stran?
Vojna zvezd v krizi: Je rešitelj Dave Filoni z Ahsoko?
Vrnimo se v leto 2015, ko je decembra v kina prijadrala sedma epizoda Vojne zvezd in navdušila marsikoga. Zdelo se je, da je JJ Abramsu uspelo dešifrirati kodo o uspehu franšize, a je ta občutek zbledel razmeroma hitro.
Kot pri njegovih Zvezdnih stezah je bila nostalgija prevladujoča sila v filmu, s čimer ni imel težav prav nihče. Po več letih je postala Vojna zvezd spet trend pop-kulturnega sveta, kar ni bilo nič čudnega, če mu je pa pri pisanju scenarija pomagal Lawrence Kasda, ki je spisal scenarija za epizodi V in VI v originalni trilogiji.
Sledil je Rogue One režiserja Garetha Edwardsa, ki iz leta v leto pridobiva na spoštovanju, potem pa je šla zadeva v tunel, ki se mu reče “klasični JJ Abrams”. Vedeli so, kako začeti, nadaljevanje in zaključek pa jim nista šla. Osma epizoda je najprej razdelila oboževalce, deveta pa jih je združila na temni strani. Zaključek zgodbe, preluknjane kot švicarski sir, je Disneyu zabil žebelj v krsto. A ko imaš milijarde, se zna zgoditi, da bodo ti žeblji kar sami leteli stran.
Ob vsej tej poplavi vojnozvezdnih serij se je težko znebiti občutka, da želi Disney na vse pretege pokrpati luknje v sirčku, ki je postala zadnja trilogija. Pri tem pa ne krpa lukenj, ampak topi celotno kocko sira, ki počasi izginja pod kuhinjskim pultom.
Na njihovo srečo pa je tam Dave Filoni, ki pa mora opravljati težko delo. Če je nekoč lahko svoje uspehe nizal v tišini, je zdaj glavna tarča oboževalcev, ker je pravzaprav še edina odrešilna bilka, ki jo imajo. Po odlični prvi sezoni Mandaloriana, sila povprečni drugi in podpovprečni tretji, petnajstih minutah izjemnosti v sicer mlačni seriji Obi-Wan Kenobi in dolgočasni Knjigi Boba Fetta je sledil fantastičen Andor, ki pa je predzgodba filma Rogue One, ki je sam zapolnil eno redkih lukenj v scenariju Georga Lucasa v prvem delu iz leta 1977.
Ahsoka in širno morje animirane predzgodbe
Zdaj je tu Ahsoka, ki smo jo v igrani različici spoznali sredi druge sezone Mandaloriana, ljubiteljem animirane pustolovščine Vojna zvezd: Vojna klonov (SW: Clone Wars) pa je znana že vse od leta 2008. Iz te animirane serije se ja nato preselila še v animirano serijo Vojna zvezd: Uporniki (SW: Rebels), kjer se je pridružila ostalim članom igralske zasedbe v svoji seriji. Prav to pa je daleč največja težava, ki jo ima serija Ahsoka. Ker gre v bistvu za peto sezono serije Rebels, se zanaša na več kot 75 epizod te in še 133 epizod Vojne klonov, kar pa pomeni, da bodo mnogi gledalci nekoliko izgubljeni.
Ali velja, da serija, kjer moraš za njen pravi potencial prebrati še nekaj knjig in pogledati še nekaj dodatnih serij, ni dobra serija? Morda, a pri Vojni zvezd smo verjetno že nekaj časa ta pričakovanja in pravila pustili pred vrati. Verjetno si želimo gledati le (nad)povprečno serijo, kar Ahsoka zagotovo je – vsaj tako si jo bomo zapomnili, če je ne analiziramo do vsakega prizora. Ker to pač radi počnemo.
Iskanje igle v kopici sena, da serijo potisnemo navzdol
Ne smemo bežati od dejstva, da se serija pretirano zanaša na gledalčevo poznavanje situacije, kar je dvorezen meč. Po eni strani tako močno igra na nostalgijo in oživljanjem animiranih likov v igrani verziji, da lahko tudi najbolj pozoren gledalec prezre napake v zgodbi in scenariju. Po drugi strani pa čustveni trenutki ne pridejo do izraza pri gledalcih, ki niso gledali animiranih serij ali pa niso vsaj delno seznanjeni s spin-off dogodki v svetu oz. vesolju Vojne zvezd, a se bodo tudi slednji nekoliko lovili. Kdo je Sabine Wren, kdo je Ezra Bridger, kdo je general Thrawn in kdo je sploh Ahsoka?
Malenkosti, ki zmotijo, so nadvse zanimive odločitve likov, neverjetni slučaji in nekaj manjših podrobnosti. Neskončno stanje križem rok, ozdravitev osebe z luknjo laserskega meča v trebuhu in podobno, kar bi lahko opisali za dlakocepstvo. Zagotovo pa ni dlakocepstvo to, da bi lahko bil čas določenih epizod porabljen drugače in predvsem bolje. Kar je pestilo Obi-Wana, pesti tudi Ahsoko, a v manjši meri. Tu se zdi, da Filoni ve, točno kaj želi in zgodbe ne polni s povsem nepotrebnimi liki in dogodki, kot je počela predlanska serija.
V približno 30-minutnih epizodah bodo v oči bodli tudi najmanjši trenutki, kot je dešifriranje gesla, ki naj bi ga znala rešiti le Sabine, pa se nato izkaže, da gre za uganko stila Igralec Pacino, dve črki (odgovor je AL in ne IP). Ampak potem se epizoda zaključi in zasliši se tisto, kar daje upanje in zdrži do naslednje epizode.
Ahsoka veliko stvari naredi odlično
Ko že govorimo o koncu epizod, tam slišimo glavno melodije serije, ki jo je ustvaril Kevin Kiner. Če se povprečna epizoda zaključi s tako melodijo, smo nekoliko bolj opravičujoči. Kiner v svoji prvi igrani seriji Vojne zvezd – prej je sodeloval pri animiranih serijah – upraviči svoj sloves drugega najboljšega skladatelja v franšizi. Zdi se, da čuti povezavo s silo.
Rosario Dawson je Ahsoka, ki se je zdela v Mandalorianu bolj zanimiva in energična. Natasha Liu Bordizzo (Guns Akimbo, Največji šovmen) je Sabine Wren, mlada mandalorianska bojevnica, ki želi na vse pretege najti Ezro Bridgerja, ki je izginil pred devetimi leti. Mary Elizabeth Winstead je Hera Syndulla, generalka Nove republike, ki je verjetno najbolj emotiven lik na dobri strani. David Tennant pa je posodil glas droidu Huyangu, ki gledalcu večkrat ponudi tisto slavno razlago zgodbe in dogajanja, ki ji rečemo kar ekspozicija.
Vsi liki na dobri strani so všečni, čeprav se tudi tu zdi, da je glavni lik pravzaprav le opazovalec lastne serije, kot sta bila to Din Djarin in Boba Fett. Vse zadovoljivo do te mere, če so nam všeč stoični in manj emotivni liki, ki radi stojijo s prekrižanimi rokami.
Ampak po vseh preizkušnjah in stiskah preteklosti je to za njihove osebnosti logično, za percepcijo gledalca pa žal ali morda ne.
Nekoliko drugače je pri zlikovcih oziroma temnih jedijih Baylanu Skollu (Ray Stevenson) in Shin Hati (Ivanna Sakhno). Na žalost preminuli Ray Stevenson je eden najbolj zanimivih novih likov v svetu franšize Vojne zvezd in prav verjetno je, da ambicij, ki jih napove njegov lik, ne bomo nikoli videli. Vsekakor sta kradljivca prizorov, dokler jima trdnih tal ne odneseta nostalgija in veliki podlež.
Hayden Christensen, oprosti nam
Določena generacija obožuje lik Anakina brez pomoči animiranih serij, ki so sledile njegovi trilogiji. Toliko gorja, kot se je zneslo nad mladega Christensena po trilogiji na začetku stoletja, se je le na redko koga. Tudi dvajset let kasneje je on naš Anakin, kar je mnogim postalo jasno šele zdaj oziroma s serijo Obi-Wan Kenobi. Vrnil se je, izbrani. Ko so ga najbolj potrebovali, je prinesel ravnovesje v silo in je ni prepustil temi. Akcijski prizor z njim je daleč najboljši v seriji, saj se je le učil od velikega Nicka Gillarda in tako ponovno prinesel intenzivnost izbranega. Njemu ob bok pa lahko postavimo mlado Ahsoko, ki jo zaigra Ariana Greenblatt. Mlada igralka je v zadnjih treh letih nanizala vloge v filmih Ljubezen in pošasti, In The Heights, 65 in Barbie. Ljubiteljem sta vsekakor pričarala delček Vojne klonov v igrani različici.
Za konec pa sta tu še Ezra Bridger (Eman Esfandi) in Thrawn, ki ga je upodobil ponovno izjemni Lars Mikkelsen. Spomnimo, da je bil prav on tisti, ki mu je v animirani seriji posodil glas. Verjetno je prav Thrawn tista najboljša stvar, ki nam jo lahko ponudi serija. Kako se bo to razpletlo pa bomo videli, saj se je tudi Snoke zdel izredno zanimiv lik, dokler ni prišel v napačne roke.
Ahsoka je nostalgični bonbonček Dava Filonija, ki se ga ne bomo branili
Kot že večkrat omenjeno, se Ahsoka hkrati nagiba k tem, da jo nazivamo z nadaljevanjem Rebelsov in predzgodbo same sebe. Vsi čustveni trenutki serije, kar je pogosto tisti segment, ki pomeni, da si jo bo novi gledalec zapomnil, temeljijo ne predhodnem znanju. Ko prvič vidimo Ezro, je na mestu vprašanje, kdo si ti, saj več kot njegovega imena ne poznamo, obenem pa je jasno, da bo serija samostojno zaživela v drugi sezoni, ko bodo na tekočem tudi sveži gledalci. Tako Ahsoka v prvi sezoni nikoli ne bo izjemna serija, za nekoga, ki ni videl (že prevečkrat omenjenih) sorodnih serij. Za tiste, ki pa so jih? Fenomenalnost na potenco. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da jih nostalgični bonbončki in nekaj prav zares izjemnih trenutkov zaslepi do te meje, da ne vidi popolnih nesmislov določenih dogodkov v seriji.
Če je bil Andor fantastična serija, ki ni imela občutka Vojne zvezd, pa ima Ahsoka ta občutek, a manj tiste fantastičnosti in svežine Andorja. Skupaj? Nepremagljiva kombinacija. Mogoče se stvari za Vojno zvezd obračajo na bolje.
Urednik portala Student.si
