Cillian Murphy je dobesedno zašel v igranje. Pri dvajsetih letih je stopil pred vrata gledališke skupine Corcadorca v svojem rojstnem mestu Cork na Irskem in potrkal. Osebi, ki mu je odprla, je povedal, da ga zanima sodelovanje v prihodnjih predstavah, in ta mu je predlagal, naj se preizkusi v novi igri z naslovom Disco Pigs o parunepremišljenih najstnikov. To je bila Murphyjeva prva avdicija in dobil je vlogo.
Igra Ende Walsha je bila zelo uspešna, saj se je selila v vedno večja gledališča, leta 2001 pa jo je režiserka Kirsten Sheridan priredila za film. Ta film je pritegnil pozornost režiserja Dannyja Boyla, ki je takrat iskal nov obraz za svoj postapokaliptični triler »28 dni pozneje«.
Še danes Cillian blesti
Vse ostalo je zgodovina – ali zgodovina v nastajanju, saj Murphy 20 let pozneje še naprej išče drzne projekte z najboljšimi filmskimi ustvarjalci današnjega časa. Med njimi je tudi Christopher Nolan, ki je Murphyja prvič popeljal med zvezde superjunakov v filmu Batman: Na začetku (Batman Begins) se začenja in ki igralca režira v naslovni vlogi v filmu Oppenheimer. To je njuno šesto sodelovanje in Murphyjeva največja vloga doslej, saj v več letih in treh urah igra zapletenega fizika in očeta atomske bombe. To je ena najboljših Murphyjevih vlog.
Ni žanra ali medija, ki bi se ga igralec v zadnjih letih izogibal. In čeprav nekateri filmi morda ne delujejo kot celota, Murphy vedno blesti. Je tudi pravi igralec, ki se zaveda, da je vsaka vloga sestavni del, in z veseljem sprejema tudi stranske vloge. V nadaljevanju si oglejte 10 njegovih najboljših vlog iz njegove kariere na odru, filmu in televiziji.
Tako je večina sveta spoznala Murphyja – par neverjetno modrih oči je napolnil platno, ko se njegov lik, kolesarski kurir Jim, prebudi iz kome v napovedanem akcijskem epu Dannyja Boyla. Spal je manj kot mesec dni, a v tem času se lahko zgodi marsikaj – tudi popoln propad družbe zaradi virusa, imenovanega »bes«, ki svoje žrtve spremeni v brezumne agresorje.
Murphy, ki je takrat imel le 24 let, je v tem filmu postal zvezda, saj ne le nosi film, ampak se tudi odlično znajde ob tako impresivnih igralcih, kot sta Brendan Gleeson in Naomie Harris v vlogah preživelih. Jim odkriva vse hkrati z gledalci, Murphy pa je odličen nadomestni gledalec, ki vse sprejema z ustrezno šokiranim, a umirjenim vedenjem. Ni tradicionalni akcijski junak, in prav v tem je bistvo: je le običajen človek, ki se poskuša znajti v povsem novem svetu.
Pred trilogijo The dark knight Christopherja Nolana so bili filmi, prirejeni po stripih, večinoma vzpodbudna zadeva, polna osnovnih barv in svetlih lokacij. Zlahka pozabimo, koliko stvari je moralo iti v pravo smer, da je film uspel, a začelo se je z iskanjem zlobneža, ki je bil enako prepričljiv kot njegov sovražnik. Čeprav se je Murphy sprva preizkusil v vlogi Brucea Wayna/Batmana, je bilo genialno, da ga je Nolan določil za doktorja Jonathana Crana, znanega tudi kot Scarecrow.
S karizmo, ki je lahko tako strašljiva kot zapeljiva (kar je v prihodnjih letih postala Murphyjeva posebnost), Craneu ni treba razkazovati, da je zlobnež. Raje izžareva mirno samozavest in si vzame čas z metodično natančnostjo. Celo način, kako izgovori besedo »Batman«, ko jo razdeli v dve ločeni besedi, je mrzel. Od Nolana je bilo pametno, da je Scarecrowa vključil v obe nadaljevanji filma.
Tesen triler Wesa Cravena, ki se večinoma dogaja na letalu rdečega očesa, v katerem terorist grozi sopotnici, da bi izvedel atentat v hotelu, ki ga vodi, bi zlahka zavrnili, saj je tako prekleto zabaven. Vendar je to tudi pameten, vitek triler, ki ga spodbujata dva igralca na začetku svoje filmske kariere. Murphy je morda preveč posrečeno imenovan Jackson Rippner, Rachel McAdams pa njegova žrtev, Lisa Reisert. Del bistrosti scenarija Carla Ellswortha je, da se prvih nekaj minut odvija kot romantična komedija; dva neverjetno lepo videti človeka se srečata na letališču in takoj preskočijo iskre. Murphy razume, da Rippner ne more telegrafirati zla – to je človek, ki je bil izbran za nalogo, ker ima globoke vire šarma.
Murphy že od začetka svoje filmske kariere ni želel, da bi ga uvrstili v neko drugo skupino, saj je iskal edinstvene projekte in zanimive vloge, ne da bi se kaj dosti menil za blagajniške rezultate. Istega leta, ko je debutiral kot superjunak v filmu Batman se začenja, se je preusmeril v vlogo Kitten, transseksualne junakinje, ki išče ljubezen in svojo biološko mater v priredbi romana Pata McCaba, ki jo je posnel Neil Jordan. Čeprav bi lahko danes postavitev cis-moškega v to vlogo sprožila vprašanja, je Murphyjeva upodobitev ljubeč poklon vztrajnosti in nežnosti tega lika. Kitten je očarljiva in odločna, Murphy pa najde veselje v njenem življenju, tudi ko se stvari obrnejo v temo.
Murphyjev celovečerni prvenec je priredba igre Ende Walsha, v kateri je debitiral v gledališču (in kot igralec). Murphy igra vlogo »Pig«, Elaine Cassidy pa »Runt«, najstnika, ki sta drug drugemu predana že od rojstva. Pig je besen idiot, popolnoma nepredvidljiv in nagnjen k nasilnim izbruhom. Toda Murphy pokaže tudi svojo globoko ranljivost in naklonjenost do prijatelja, zlasti ko se njun odnos začne odmikati od zgolj platonske ljubezni. To je osupljiv prvenec, v katerem sta Murphyjev surovi talent in potencial v celoti vidna.
5. Veter, ki trese ječmen (The Wind That Shakes the Barley, 2006)
Ken Loach se tako odlično ujema z Murphyjem, da je škoda, da od te zgodbe o dveh bratih, ki sta bila v vojni med irsko vojno za neodvisnost, nista sodelovala še pri enem filmu. Murphy je Damien, zdravnik, ki sprva noče sodelovati v spopadih in se sprijazni z mislijo, da v vojni ni mogoče zmagati. Toda ko je priča številnim krivicam, se impulzivno pridruži Irski republikanski armadi. Murphy upodobi preobrazbo v radikaliziranega vojaka, ki na koncu za svoj cilj žrtvuje vse, ne da bi kdaj zadel na laž. To je srce parajoče, čustveno potovanje, ki je temelj filma, ki je leta 2006 na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo in ga mnogi štejejo za Loachov najboljši film.
Murphyja je vedno privlačila pisana beseda, ne glede na medij. Zato se je po nastopu v filmih Dannyja Boyla in Neila Jordana odločil, da se vrne na oder, in brez zadržkov se je prijavil v televizijsko serijo, ki jo je napisal priznani pisatelj Steven Knight. Igralec se odlično znajde v Knightovem svetu moralno kompromitiranih moških, od katerih ne morete odvrniti pogleda. Njegov Thomas Shelby je vojni veteran, ki je postal vodja kriminalne organizacije Peaky Blinders. Njegovo delo je pragmatično: Pogosto je stoičen, medtem ko manipulira in preračunava. Vendar ga tudi preganja – tako tisto, kar je videl v vojni, kot njegova globoka in trdna ljubezen do pokojne žene Grace. Murphy je seveda tako magnetičen, da je treba oboževalce serije pogosto opomniti, da je pravzaprav zlobnež. Pustimo ob strani množične umore in korupcijo – še vedno nisem prebolel, da je ustrelil tistega konja.
3. Oppenheimer (2023)
Cillian Murphy kot Robert J. Oppenheimer zabeleži eno najbolj imenitnih igralskih predstav vseh časov Foto: on oppenheimermovie
Po petih sodelovanjih z Nolanom je režiser končno prepustil glavno vlogo Murphyju – in bilo je vredno počakati. Murphy upodobi vzpon in padec J. Roberta Oppenheimerja, teoretičnega fizika, znanega kot ustvarjalca atomske bombe. Murphy se vrti skozi čas in prikaže Oppenheimerja v mladosti, ko je bil krhek študent, v času slave, ko je vodil projekt Manhattan, in v poznejših letih, ko se bori proti vladi, ki ga je nekoč slavila. Te tri časovne linije običajno zlahka ločimo eno od druge, včasih pa se prelivajo skupaj, brez očitnega razlikovanja – vendar je Murphy vedno točno tam, kjer mora biti. Čeprav je Oppenheimer množica protislovij – lahko je nadzorovan, a hkrati neracionalen, naiven, a hkrati aroganten -, je z Murphyjevo interpretacijo vedno smiseln.
Igra Thomasa Magilla, samotarja in fanatika, ki je na misiji, da svoje majhno irsko mestece očisti grehov. Murphy je edini igralec na odru ves čas predstave, vendar ta ni mirna – dobesedno se odbija od sten, meče predmete in dirka sem ter tja – vse to, medtem ko svojo zgodbo gradi do mogočnega vrhunca. Že samo gledanje je naporno, a kljub temu ne boste mogli odvrniti pogleda. Film je nastal v produkciji Landmark Productions in Galway International Arts Festival, posnet pa je bil v National Theatre.
Pri navajanju Murphyjevih sodelovanj z Nolanom bi bilo smiselno dati prednost filmu »Dunkirk«, v katerem kot travmatizirani vojak ponudi pretresljiv prikaz posttravmatske stresne motnje, ali filmu »Oppenheimer«, v katerem kot zvezda filma zaseda skoraj vsak kader. Zame pa je Murphy glavni lik v eni najboljših, najbolj ambicioznih in najbolj čustvenih Nolanovih mojstrovin, bizantinskem trilerju »Inception«. Igra Roberta Michaela Fischerja, dediča poslovnega imperija, ki je zaradi nerešenih očetovskih težav tarča ekipe »izvabljačev«. Zlikovci, ki jih vodi Dom Cobb v vlogi Leonarda DiCapria, uporabljajo tehnologijo sanj, s katero prodrejo v podzavest tarče, da bi prišli do informacij. Fischer je človek z malo besedami, Murphy pa je fantastičen pri tihem izražanju njegove bolečine, zaradi česar vam je mar za lik, ki je v mnogih pogledih mišljen kot šifra. Murphy pokaže, da »najboljši« ne pomeni nujno »najbolj« – tako v smislu velikosti vloge kot tudi igre, saj odigra vzvišeno stransko vlogo, na kateri sloni celoten film.