Nostalgija in predvsem pomanjkanje energije za kakšne pametnejše aktivnosti sta me pred kratkim pripeljala na pota polpretekle zgodovine zabavne filmske industrije – povedano preprosteje – ponovno sem pogledal enega svojih ljubših filmov iz časov osnovne/srednje šole – Van Wilder – z Ryanom Reynoldsom in Taro Reid v glavnih vlogah. Za vse tiste malo mlajše in precej neuke iz sodobne popkulture – gre za eno boljših in bolj zabavnih najstniških komedij (vsaj za mojo generacijo). Glede kvalitete precej povprečen film, ki pa vseeno nasmeji in to je tudi njegov pravi in edini pomen in namen. Seveda, pa je vse skupaj samo moje skromno mnenje, s katerim ni nujno (ali zaželeno), da se strinjate.
Ogled filma oz. eden izmed prizorov mi je dal odlično izhodišče za tokratno pisanje. V enem izmed prizorov namreč antagonist filma divje seksa z neko študentko (pri tem vara svojo punco), ki je vanj precej zagledana in ga praktično obožuje. Celoten prizor traja približno deset sekund, ko on „konča“ (z nekimi čudnimi vzkliki in obraznimi mimikami), ona pa se kasneje antagonistovi punci pohvali, da sta seksala in da: „It was the best ten seconds ever. Ever!“ Zabavno je, seveda, da je niti ni motilo, da je dejansko tipu prišlo v desetih sekundah.
In ta prizor (sicer zelo zabaven) je lahko povod za ta zapis o stalni skrbi, s katero se zavestno ali pa podzavestno ukvarjamo vsi moški – „da nam ne pride prehitro“. To pa je potem v teoriji in praksi predvsem stvar samonadzora, ki je kdaj bolj uspešen, kdaj pa zelo neuspešen. Ženske – za moški ego je najslabša stvar, ki jo lahko rečete po „prehitrem seksu“: „A si že konec?“ Okej, mogoče lažem – to je druga najslabša stvar; prva je še vedno in tudi bo vedno kakšna izjava v smislu: „A je že notri?“ (direktna ali indirektna implementacija na moško velikost oz. pomanjkanje le-te).
In kaj je lahko posledično eden najboljših občutkov na temu svetu – še posebej v najstniških letih – na začetku „spolne kariere“, ko se še učimo in ko naše tehnike še niso popolnoma izoblikovane; da se zgodi situacija, ko imaš občutek, da boš lahko zdržal celo noč in še dlje, če bo potrebno. Pobrskajte malo po spominu in vsak moški bo našel enega izmed tistih magičnih (in takrat verjetno še zelo redkih) trenutkov, ko ste v postelji z vašo izbranko, ona pade res notri, uživa, spušča zanimive zvoke in je nasploh prava zver, nato pa vam še namigne ali kar direktno pove, da naj vam niti na misel ne pride, da boste kaj kmalu zaključili. In vi, seveda, nazaj odgovorite nekaj v smislu „Ni problema!“ ali pa celo „Samo povej kdaj!“
Gre za enega lepših občutkov na tem svetu, seveda, vas isti občutek lahko tudi precej hitro izda, saj se že minuto za tem, ko ste mislili, da je danes vaš večer, lahko zgodi, da boste neslavno zaključili svojo epopejo že po nekaj poglavjih.
Tehnike in pomoč pri reševanju teh problemov so bile zmeraj zelo inovativne, a gledano za nazaj, je še vedno najboljša vaja (seveda v dvoje), nekaj samokontrole in lahko tudi kondom. Vse ostalo je fikcija, umski otrok ameriških filmarjev ali pa „nateg“, ki ste ga našli na kakšni sumljivi (pornografski) spletni strani, kjer vam v bannerju obljubljajo, da je nek XY star najstnik iz XY države našel magično rešitev za vse vaše probleme.
Verjamemo, seveda, tistemu, čemur hočemo verjeti.
