Imam se za precejšnjega oboževalca Cvičkarije. Daleč od tega, da bi izstopal – moja prijateljica obišče vse štiri in jih tudi oceni. V Izoli naj bi bila najboljša. Zaradi morja, seveda. V Mariboru pa najslabša – zaradi zaprtega prostora. Ampak še vedno odlična, pripomni. Ker Cvičkarija ne more biti slaba.
Nekaj časa sem mislil, da smo na praznik naše žlahtne vinske kapljice tako usekani samo Dolenjci. Bolj se ne bi mogel motiti. Od mojega cimra punca ima en kup cimer iz vse Slovenije, ki so brez izjeme obiskale križanke tisto sredo. Ker na Cvičkarijo se pač gre.
Jaz, kot pravi patriot, sem obiskal prizorišče že popoldan in imel kaj videti. Najprej mi je v oči padla gigantska, napihljiva steklenica cvička, ki je grozeče bdela nad vhodom v stilu “opustite upanje vsi, ki vstopate – da boste pili kaj drugega kot cviček!”. Ob zvokih domače glasbe sem se sprehodil po stojnicah, pojedel ravno toliko pogače, da nisem izpadel sestradan študent (no ja, to tako ali tako težko izpadem …), spil kakšen deci, dva, za dobro voljo in degustacijo in se malo pogovarjal z dobrovoljnimi razstavljavci. Takole organizirana in vzdušna bi se znala Cvičkarija mirno raztegniti na teden sejma na Gospodarskem razstavišču! Samo potem bi najbrž izgubila ta čar, kajti bistvo Cvičkarije je, vsaj za zabave željno populacijo, tisto, kar sledi potem. Seveda smo se s prijatelji zmenili že ob kakih šestih, da se podkrepimo z domačimi zalogami preden spraznimo ponudbo v Križankah. Vse lepo in prav, če meni ne bi začel prijazno zvoniti opomnik in me opozarjati na literarni večer. Ne boste verjeli, kako te Cvičkarija spravi v stanje organizatorja. Pred križankami sem bil deset do devetih, tako da sem histerično rulil v telefon cimru, naj pohiti, kajti če zamudim Dan-D, bo šiba pela. Ko je končno prispel in sva se z muko stlačila mimo začuda dokaj potrpežljivih varnostnikov v preddverje Križank, sva takoj unovčila bon za degustacijo (s suhim grlom pa že ne grem prepevat), nato pa sem se prebil v prvo vrsto na Dan-D, kjer sem “odčutil” svoje. Po njihovem nastopu pa so bile stvari malce bolj meglene. Da, Cvičkarija je “pijanica”, tu ni dvoma. Ampak štos je v tem, da je hkrati dosti več kot to. Kajti če se ga (divja teorija, seveda) ne bi živalsko nabutal, bi vseeno imel kaj videti. Recimo odličen koncert top slovenskih skupin, ki igrajo celo več kot pet komadov, kot je v navadi. Pa zabavni šov, ki ga je Mama Manka v ritmu fanka ponesla v višave. Pa tisto neverjetno vzdušje, ko cela dvorana Križank pleše na domače viže in enoglasno prepeva o dekletu, ki ne sme zanikati, da ga nikoli ni ljubila. In seveda stojnice, kjer imaš na kupu ogromno različnih razstavljavcev, ki so ponavadi skriti vsak v svojem domačem hramu, tu pa pridejo skupaj in imajo kaj pokazati.
Po koncu uradnega programa se je začel še neuradni. V organizaciji mene in mojih prijateljev. Najprej smo zapeli varnostniku nekaj domačih (le kaj si je bolj želel po celodnevnem poslušanju kruljenja pijanih osebkov), nato pa malce skočili na mizo in nadaljevali z rajanjem. Vam povem, da tako prijazno nisem bil še nikoli odstranjen iz prizorišča. Taista prijateljica, ki si mesec maj rezervira za cvičkarsko pot po Sloveniji, je rekla, da nikoli ni videla, da bi se na Cvičkariji kdo stepel. Ampak se pa namesto tega objema. In pleše. In objema. In poje. Kako naj torej bolj pohvalim prireditev kot z besedo – ljubezen? Cvičkarija je ljubezen do vina, do glasbe, do žura in do vsega, kar je domače. Kajti v poplavi lokalov in zabav, kjer moraš “hengat v Armani – jeansu, ker si mobi v karu forgotnu z walletom vred in ne moreš redbullvodke drinkat”, je Cvičkarija lep dokaz, da ne stari, še posebej pa ne mladi, nismo pozabili, kje imamo korenine. Oziroma – da zvok harmonike ob dobri kapljici lahko zabava tudi brez dvoje parov blondnih jošk.
Summa summare? Odbor dolenjskih študentov za dobro voljo je ugotovil, da je Rock Otočec še vedno žur številka ena, Cvičkarija pa tesno na drugem mestu. Ampak Rock Otočec vseeno traja tri dni. Kdo ve, kako bi bilo z uvrstitvijo Cvičkarije, če bi jo podaljšali na kak teden …
(c) Nejc Gazvoda
