Nepozabna študentska izkušnja
Ker letos zaradi takšnih in drugačnih razlogov poleti nisem počitnikoval niti na morju, sem se odločil, da si bom po septembrskih izpitnih rokih privoščil nekaj posebnega.
Potem ko je nekaj drugih opcij propadlo, sva se s prijateljem odločila, da se odpraviva na t. i. (modificirani) roadtrip, torej večdnevno potovanje z avtomobilom, vmes ogled raznih znamenitosti ob poti in spanje, ‘kjer pač nanese’. Ob upoštevanju finančnega aspekta dopusta sem za tovrstno počitnikovanje izbral našo nekdanjo domovino – z drugimi besedami, odločil sem se, da odrineva na pravi pravcati ‘Balkan trip’, torej avtomobilski potep po Balkanu. Ideja je bila očitno tako zanimiva, da se nama je sklenil pridružiti še en prijatelj in skupaj z golfom IV smo bili pripravljeni, da se odpravimo na nepozabno doživetje.
Planirali smo kak teden potovanja, naložili smo nekaj prtljage in odrinili. Da smo trije potovali v normalnem avtu za 5 potnikov, se je kasneje izkazalo za zelo dobro idejo, saj smo lahko vsi relativno udobno sedeli, in če se je pojavila tudi taka želja, med potjo tudi spali (razen voznika, ki si tega iz razumljivih razlogov ni mogel privoščiti). Pri kolegu sem dobil nasvet, da pri barantanju (kar je na Balkanu največkrat pravi zakon poslovanja) za prenočišče ne smem toliko popustiti, da bi nas to stalo več kot 10 € na osebo. V veliko pomoč na poti nam je bil stric Garmin, stanujoč na mobilni napravi.
In smo šli. Krenili smo najprej kar po avtocesti do Splita, kjer smo prespali. Sicer smo načeloma v turističnih vodnikih poiskali kakšno možnost za nastanitev, tu pa je ni bilo. Tako smo kar na slepo prišli v nek hotel. Ker so bile cene tam za nas nesprejemljivo visoke, je uslužbenka izpod pulta potegnila seznam ponudnikov zasebnih sob. Kaj kmalu je tako z avtom prišel nek lastnik in me (prijatelja sta se peljala v našem avtu) odpeljal do prenočišča – zelo solidnega apartmaja v samem centru Splita. Odšteli smo mu 15 € po osebi, kar je bilo glede na kakovost prenočišča zelo sprejemljivo. Zvečer smo se odpravili na krajšo osvežitev v mesto – tam smo si privoščili zasluženo porcijo hmeljevega napitka.
Naslednji dan smo se po jutranjem ogledu Splita odpravili čez mejo Bosne in Hercegovine do znamenitega mesta ob reki Neretvi – Mostarja. Vodnik nas je odpeljal do solidnega apartmaja, ki je bil relativno blizu centra mesta. Tokrat nismo popustili in dobili solidne apartmaje za želeno ceno, 10 € na osebo. Odpravili smo se še na večerni ogled lepega mesta. Naslednji dan smo si po ogledu mesta in nakupu nekaj ‘originalnih’ parfumov ‘za djevojke’ med potjo ogledali znamenito romarsko središče Međugorje in naravni park Kravice s privlačnimi slapovi. Prespali pa smo v vasi nedaleč stran od Dubrovnika. Tudi tokrat je morala starejša gospa ob malce negodovanju pristati na ceno 35 € za vse tri nadebudne popotnike.
Potem ko smo se lepo naspali, je sledila deževna pot v Črno goro, tam ogled izredno lepega mesta Kotor, njegove trdnjave in gradu (za ‘študentsko’ znižano ceno), simpatičnega turističnega obmorskega mesta Budva in znamenite vasi Sv. Štefana (gre za bivšo ribiško vasico iz 15. stoletja, ki je do danes ohranila takratni videz, danes pa se tam gradi luksuzni hotel), turističnega središča Črne gore.
Sledilo je razburljivo prenočevanje v glavnem mestu Podgorica (razburljivo zato, ker smo za sobe sicer plačali 10 € po osebi, vendar so nas celo noč neusmiljeno ‘žgali’ komarji), kjer smo na nočnem obhodu v centru odkrili, da tamkajšnja, sicer zelo lepo urejena, mladina dejansko hodi gor in dol po centralni ulici mesta kot na nekakšni modni pisti.
Prijetno izmučeni smo se naslednji dan po najhitrejšem postopku odpravili proti srbski meji, si med potjo ogledali čudovito Zlatarsko jezero, lepo mesto Užice (ki so nekdaj nosile pridevnik ‘Titove’, bile pa so tudi prvo mesto s tem pridevnikom), filmsko vas na Mokri gori, se zopet vrnili v Bosno in Hercegovino, si tam na hitro ogledali znameniti most na Drini (dogajanje ob njem opisuje roman Nobelovega nagrajenca Iva Andrića – Most na Drini) in prespali v Sarajevu, v lepem hotelu za ceno sobe hostla (barantanje je bilo spet na delu!).
Naslednji dan smo se odpravili na potep po Sarajevu, ki je bil zelo zanimiv (predvsem obisk katoliškega samostana, kjer smo srečali izjemno prijetnega meniha, ki nas je povabil na klepet ob piškotih in kakavu), sledila pa je vožnja domov, kamor smo se vrnili v zgodnjih jutranjih urah.
Ni kaj dodati. Nepozabno!
Blaž Božnar
