Ekipa WrapUp tortilje je dosegla prvo mesto v kategoriji Hud razpis za študente z idejami, rešitvami in inovacijami za izzive družbe na zadnji Rektorjevi nagradi. Ekipa v zasedbi Mete Brkopec, Eve Mustafa, Luke Korošca in Gašperja Korata prihaja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pogovarjali smo se z Evo Mustafa, članico ekipe WrapUp tortilje.
Kaj so WrapUp tortilje?
Inovativne tortilje WrapUp prispevajo k reševanju problema stranskih produktov v živilski industriji, ljudem pa ponujajo zdravo, okusno in hranilno bogato prehransko rešitev. Glavni surovini sta bučna prga in pivovarske tropine. Prav ti surovini izdelku dajeta visoko vrednost beljakovin ter visoko vrednost prehranskih vlaknin. Izdelek pa je hkrati obogaten še z drugimi naravnimi dodatki, zaradi katerih so tortilje privlačnih barv in drugačnih okusov. Poleg naštetega so WrapUp tortilje zapakirali tudi v sto odstotno reciklabilno embalažo. Primarno so namenjene mladim odraslim in družinam, ki se soočajo s pomanjkanjem časa za pripravo zdravih in polnovrednih obrokov.
Na kratko, WrapUp tortilje prispevajo k reševanju problema odpadkov oziroma stranskih produktov v živilski industriji, ljudem pa ponujajo zdravo, okusno in hranilno bogato prehransko rešitev.
Zakaj WrapUp tortilje, kako ste prišli na idejo?
Ko se je ekipa prvič sestala, smo vedeli, da razvijamo izdelek za tekmovanje Ecotrophelia. Vedeli smo tudi, da želimo uporabiti dve stranski surovini v živilski proizvodnji. Izhajali smo iz značilnosti surovin. Po več brainstormingih smo zožali izbor na nekaj izdelkov. Nato smo se sprehodili po trgovinah, govorili s prijatelji, opravili ankete in poskušali ugotoviti, katerega naj izberemo. Tortilje so se nam zdela kot zanimiva možnost za razvoj, hkrati pa lahko ponudimo zdravo alternativo tortilj, ki jih na trgu ni veliko.
Se je ideja s tortiljami obrestovala? Kako ste napredovali do tega trenutka?
Gotovo smo se ogromno naučili. Iz meseca v mesec so se pojavljali novi izzivi in priložnosti. Ob koncu Ecotrophelie smo si rekli: »Ah, pa kako bomo pa mi to zmogli? Saj o podjetništvu vemo izredno malo.« Če pogledamo našo pot, smo lahko res veseli, da smo bili obdani s tako sposobnimi in bistrimi ljudmi, ki so nam stali ob strani. Tortilje so bile za nas le uvertura v razmišljanje. Nismo se omejili le na tortilje, ampak smo komaj po razviti ideji in izdelku, začeli širiti obzorja. Mnoge podjetniške smernice smo obrnili na glavo in poskusili najti svojo pot. Trenutno smo na točki, ko bo potrebno sprejeti veliko prelomnih odločitev.
Kako so potekale priprave na Rektorjevo nagrado?
Rektorjeva nagrada je gotovo eno od tekmovanj, ki od ekipe zahteva pripravo in doslednost. Potekale so priprave, trening predstavitve, delavnice z ostalimi ekipami … To je za mlado, študentsko start-up ekipo izrednega pomena. Omogoča nam, da spoznamo nove ljudi, dobimo iskrene kritike na naš nastop in našo idejo. Ker je finalna predstavitev dolga le nekaj minut, je potrebno zelo dobro izluščiti, kaj je naše sporočilo. S pogovorom smo se veliko naučili o našem izdelku in našem konceptu. Potrebnih je bilo veliko: »ne razumem«, »ne vem« in »zakaj«, da smo prišli do našega končnega predstavitvenega govora.
Kako vam je pomagala Rektorjeva nagrada na karierni poti z vidika financ in prepoznavnosti?
Ko se štirje študenti, v zaključnih letih študija, odločijo za podjetniško pot, je to iz obeh vidikov zelo omejeno. Za zagon takega podjetja je potrebna investicija. Investicija pa se mnogokrat zgodi lahko le, če ljudje vedo kdo smo in kaj počnemo. Gotovo lahko rečemo, da je bila Rektorjeva nagrada za nas prelomna točka. S finančno nagrado smo lahko začeli z nakupom prve opreme in nadaljnjim razvojem izdelka. Pridružili smo se skupnosti Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in spoznali ogromno uspešnih podjetnikov in strokovnjakov iz različnih področij. Lažje se lahko povezujemo z ljudmi, ker je skupna točka pogovora ravno Rektorjeva nagrada. To je z vidika mlade ekipe podarjena vstopnica za lažje navezovanje stikov.
S kakšnimi težavi ste se spopadali z lansiranjem produkta na trg?
Uh, težave smo preimenovali kar v izzive. Vsak, ki se ukvarja s kakršnimkoli razvojem izdelka, dobro ve, koliko ovir je na poti. Radi se pošalimo, da nas pred vsakim korakom naprej, čaka še nekaj korakov nazaj, pa kakšen v levo in desno, potem pa počasi zaslužen korak naprej. Razvoj izdelka in tehnologije je dolgotrajen in poln presenečenj. Od dobave nekaterih surovin, vsa potrebna tehnologija, marketing izdelka itd. Zato smo res veseli, da nam bo v poletnih mesecih uspelo ponuditi tortilje prvim restavracijam. Upamo, da bo izdelek kmalu primeren tudi za trgovske police. Trenutno smo namreč v fazi razvoja dveh izdelkov. Eden od teh so tortilje, drugi pa so mlete pivske tropine, ki jih moramo sami predelati, da lahko sploh proizvajamo tortilje. Že v začetku smo se odločili, da bomo nekatere sestavine naših tortilj proizvajali sami, saj lahko tako zagotovimo ustrezno kvaliteto in s tem pomagamo bolje izkoriščati nekatere spregledane surovine v agroživilstvu.
Kje se bo dalo kupiti tortilje?
Upamo, da bo tortilje mogoče naročiti v poletnih mesecih. Povpraševanje je že zdaj veliko, kar nas res izredno veseli. Še prej pa jih mogoče najdete na meniju katere od odličnih slovenskih restavracij.
Kaj bi svetovali mladim, ki se kot študenti prvič podajajo na podjetniško pot?
Velikokrat nas vprašajo kaj podobnega. In vsakič se vprašamo, kako naj svetujemo, ko še sami včasih zares ne vemo kaj počnemo. Ta iskrenost je mogoče največ kar lahko damo nekomu, ki se odloča za podjetniško pot. Bodite proaktivni, poiščite svoje priložnosti in ne čakajte, da jih drugi poiščejo namesto vas. Fakultete in univerze ponujajo ogromno možnosti za razvoj in navezovanje stikov. Izkoristite jih že v študentskih letih. S povezovanjem lahko pridete do znanj izven vaše stroke. Kar je ključnega pomena. Če imate v ekipi študente iz različnih študijskih smeri, različnih nazorov, lahko to le pomaga pri uspešnem razvoju. Podjetniška pot je za vsakogar individualna izkušnja. Niti ena ni enaka drugi. Zato se ne trudite hoditi že po prehojeni poti nekoga drugega. Mogoče že (pre)mnogokrat povedano, pa vendar vedno prisotno. Velikokrat bodo slišane besede: »Ah, to se ne da. To je nemogoče. To nima smisla.« Na začetku smo te opazke slišali in o tem velikokrat razmišljali. Čez čas pa smo ugotovili, da vedno zmoremo še malenkost več, kot smo mislili, da je mogoče.
Veseli bomo novih podjetniških kolegov, sploh na naravoslovnem področju. Opazili smo, da smo sploh študentje naravoslovnih smeri včasih premalo drzni za ta preboj in razmišljanje izven okvirjev. Obdajte se z ljudmi, ki vas podpirajo, še bolj pa s tistimi, ki izpostavijo, kaj bi lahko še izboljšali.
Novinar
