Vas kdaj prime, da bi si oprtali nahrbtnik in jo mahnili po svetu?
Tako je že večkrat storila podjetnica Tina Grilc, avtorica DVD-ja Tujina? Zakaj pa ne?! Je ljubiteljica živahnih barv in deskanja po zasneženih strminah.
Kje se je porodila ideja za izdajo DVD-ja Tujina? Zakaj pa ne?!
Že v srednji šoli in na fakulteti sem izkoristila vsako priložnost, da sem odletela čez mejo – naj si je bil to tečaj tujega jezika, izmenjava študentov, obisk prijateljice, potovanje, praksa itd. V tistem času Erasmus izmenjava in delo v tujini še nista bila tako razširjena. Za Erasmus izmenjavo so na Filozofski fakulteti celo ostajala prosta mesta, ki si jih dobil z enostavno prijavo (ime, priimek, en odstavek o tem, zakaj želiš na izmenjavo). Ker tudi ponudba ni bila tako bogata kot danes, sem si zadala cilj, da do konca študija „preizkusim“ VSE programe. Po koncu študija sta mi ostali samo še Evropska prostovoljna služba, v okviru katere sem nato 2 meseca delala v mladinskem centru na Finskem in prevajalska praksa na Evropski komisiji, za katero pa si ob prijavi potreboval diplomo.
Z leti je zanimanje za delo in študij v tujini naraščalo, povečalo pa se je tudi število možnosti, ki so mi „ostale“ in ker sem informacije lahko stresala iz rokava, so me znanci pogosto spraševali za nasvet. Tako se je porodila ideja, da s svojim znanjem pomagam še drugim, ki jih vleče v tujino. Eno leto sem na to temo organizirala predavanja po celi Sloveniji, nato pa sem izdala DVD.
Kam vse se lahko odpravi študent, ki je opravil vse izpite, med počitnicami pa želi nabirati izkušnje v tujini?
Možnosti je ogromno. Veliko organizacij v Sloveniji vam uredi poletno delo (STA, Voluntariat itd.). Sama sem se odpravila na 2-mesečno prostovoljno delo na Finsko preko programa Evropske prostovoljne službe EVS. Prednost tega programa pred običajnim prostovoljnim delom je v tem, da imaš pokrite vse stroške – prevoz, hrano, bivanje in zavarovanje. Za tiste, ki imajo radi delo v naravi in jih zanima ekološko kmetijstvo, je zanimivo delo na ekoloških kmetijah t. i. wwoofing. Vsak država oz. regija ima svojo spletno stran (npr. wwoofing USA), kjer si s plačilom letne članarine zagotovite kontaktne podatke kmetij (na primer v ZDA: 40 dolarjev), vse članice pa najdete na spletnih straneh wwoofinternational.org ali www.wwoof.net oz. wwoofindependents.org za države, ki nimajo svojih lastnih organizacij.
Na kaj je treba biti pozoren pri selitvi v tujino?
Selitev morate pametno načrtovati in se nanjo tudi finančno pripraviti. Iskalci naj upoštevajo, da bodo morali že ob prihodu za stanovanje plačati varščino (navadno v vrednosti ene mesečne najemnine) in prvo najemnino, kar v povprečju pomeni 800–1.000 evrov. Temu je treba prišteti še stroške bivanja za prvi mesec, ko še ne dobijo plače. Pred nekaj dnevi je bil v časopisu Delo objavljen članek na to temo, v katerem so svetovali, da imate pred selitvijo v tujino prihranke v vrednosti treh mesečnih plač.
Kaj želiš sporočiti mladim, ki se odločajo o svoji poklicni poti in delu v tujini?
Naj poslušajo sebe. Filozofija, da naj študirajo nekaj, kar se v tistem trenutku obljublja kot perspektivno, je že preživeta. Sami pa se tako obsodijo na nezadovoljstvo in neizpolnjene potenciale.
Ko sem se sama odločala za študij, sem imela to srečo, da me je oče vprašal, kaj želim početi v življenju. Moj odgovor je prišel v sekundi, iz srca, bil je iskren: „Govoriti in potovati.“ In prav to sedaj počnem. Ko sem med menjavanjem služb na določeni točki obstala in nisem več vedela, kdo sem in kaj želim v življenju, sem se vrnila v ta trenutek. V trenutek, ko sem razmišljala neobremenjeno, neprisiljeno in brez predsodkov ter mnenj iz okolice, kaj je zame dobro, kaj se splača, kaj bi morala narediti pri določeni starosti. In ti odgovori, ki jih daste samemu sebi, so tisto, kar vas mora voditi na razpotjih.
Tudi pri delu v tujini ni nič drugače. Čedalje pogosteje se srečujem z ljudmi, ki se v tujino odpravljajo brez pravega cilja, „samo da grem“. Seveda je lahko delo na drugem koncu sveta idealno za takšen odklop, a sem iz lastnih izkušenj spoznala, da to na dolgi rok ni rešitev. Če se vsaki dve leti odpraviš v tujino in bežiš pred realnostjo, bo vsaka vrnitev domov težja. Zbežiš lahko pred vsemi drugimi ljudmi, ki ti v danem trenutku niso po godu – starši, profesorji, partnerjem itd. – ne moreš pa zbežati pred sabo.
Zato je prva zadeva, ki jo svetujem vsakemu, ki išče redno službo v tujini, da se vpraša, kaj si resnično želi. Če veste, česa si želite, kam želite priti in kaj doseči, vam ne bo težko zapustiti varnega zavetja doma, boste lažje premagovali obdobja, ko se vam bo stožilo po domu in boste vedeli, zakaj to počnete. Če ste si, na primer, vedno želeli, da bi delali v Applu, bili kuhar v francoski restavraciji v Parizu ali imeli surferski klub na Havajih, boste vedeli ZAKAJ to počnete, saj bo to želja, ki bo prišla iz vašega srca, iz vas samih. In vse prepreke, ki vam bodo prišle na pot, boste reševali eno za drugo. Nič vas ne bo ustavilo. Uredili si boste še tako zapletene papirje, plačali vizo, investirali denar in čas, da pridobite primerno izobrazbo, se naučite jezika itd.
Če pa ne veste, po kaj greste v tujino, tvegate, da boste domov prišli razočarani oz. da sanjate o kraju, v katerem se v vaših predstavah cedita med in mleko, a tvegate, da ne boste našli motivacije za prvi korak.
Verjamem, da mora vsak uresničevati svoje cilje, živeti svoje sanje. In če so vaše, da vzamete pot pod noge, potem ne čakajte. Ravno to vprašanje, kako slediti svojim sanjam v življenju in najti smisel, je zelo dobro predstavljeno v filmu The Amazing You (kmalu bo na voljo tudi v slovenščini na moji spletni strani).
Kaj pa si pridobila z delom v tujini?
Tujina mi je dala zavedanje, da sama ustvarjam svoje življenje. Ne čakam, da mi bo višja instanca pomagala in poskrbela zame, ampak sem se probleme naučila reševati samostojno.
Izkušnje iz tujine so mi koristile tudi pri iskanju službe, saj sem izstopala v množici drugih prijav. Enkrat so me vzeli, ker sem študirala v Avstriji, drugič zaradi dela na Finskem, tretjič zaradi prakse v Luksemburgu … Tudi če ne dobite službe takoj, ko se vrnete, ne obupajte. Izkušenj in znanj, ki ste si jih pridobili, razširjenih obzorij in poznanstev vam ne more vzeti nihče. Te negujte, obenem pa spremljajte, kaj se dogaja v tujini.
Predvsem pa sem po vsaki vrnitvi začela zelo ceniti in občudovati prednosti življenja v naši državi, predvsem njene naravne lepote in danosti, v katerih živimo, pa se jih včasih ne zavedamo. Spoznala sem, da lahko z znanjem in izkušnjami ter razmišljanjem, ki sem jih pridobila v tujini, v Sloveniji dobesedno premikam gore in prispevam k lepšem svetu. Močno spodbujam, da bi se vsak vsaj enkrat v življenju odpravil za določeno obdobje živet v tujino, saj to odpira obzorja, ruši meje, gradi tolerantnost in hkrati polepša življenje. Komur pa uspe to znanje še prinesti domov in ga uporabiti, da zgradi nekaj več, pa bo še toliko lepše.
Tina Grilc
