Tika Hribar je kozmetična blogerka, ki se že nekaj časa ukvarja z razbijanjem mitov o kozmetiki, sestavinah in nasplošno z izobraževanjem o kozmetiki in njenih sestavinah. Njena akcija #pravakoža je na slovenskem spletu dosegla pravi »bum«, prav tako pa je pred nekaj časa v družbi ostalih blogerk uspešno izpeljala akcijo ozaveščanja o ustrezni UV zaščiti.
Že več časa pišeš kozmetični blog, kjer deliš svoje znanje in izkušnje s kozmetiko s svetom, aktivna si pa tudi na Instagramu. Bloganje in instagramanje je vedno bolj popularno. Kaj je pa tebe navdušilo, da si si izbrala tak način za deljenje svojih izkušenj?
V rit me je brcnila prijateljica Gabi, ki je že veliko let blogerka (Parokeets blog) in ima tudi Facebook skupino Ljubim kozmetiko, kjer sodelujem kot moderatorka. Vedno sem bila aktivna v kozmetičnih logih (forumi, nato Facebook skupine), nikoli pa nisem imela prave volje za kaj več, saj sem imela občutek, da je že vse povedano in da ne morem ustvariti nič novega ali posebno uporabnega. No, Gabi se s tem ni strinjala in me je prepričala, naj začnem. Še dobro!
Na Instagram profilu že nekaj časa poteka tudi akcija #pravakoža. Mi zaupaš, kako je nastala in kakšen je tvoj cilj?
Projekt se je začel spontano, impulzivno in posledično popolnoma brez ciljev. Razjezila me je fotografija mladega dekleta, ki je bilo čisto zaskrbljeno zaradi svojih velikih por. Imelo pa je lepo kožo s povsem normalnimi, manjšimi porami. Seveda nisem bila jezna nanjo, ampak na vso obdelano lepotno industrijo in trende na socialnih omrežjih. Ko sem to videla, sem na Instagramu pokazala svoje povsem normalne pore in pozvala sledilce, naj se mi pridružijo. Odziv je bil nadpovprečen in ga vsekakor nisem pričakovala, saj vendar ni običajno, da bi ljudje kar prostovoljno izpostavljali svoje domnevne pomanjkljivosti. Računala sem na nekaj fotografij prijateljic, ampak očitno so ljudje začutili, da je to odličen povod za nujno potrebne spremembe. Nastopili so pogumno in srčno, za boljši jutri – svoj in nenazadnje svojih bodočih ali odraščajočih otrok. Šele ko sem to videla in zares začutila, sem začela razmišljati o kakih ciljih, ki pa tudi niso obvezujoči oz. ne predstavljajo nekega bremena. Akcija v bistvu živi svoje življenje, saj ni odvisna od mene, ampak vseh tistih, ki sodelujejo. Razvija in odvija se čisto po svoje, se prilagaja tematiki ter sodelujočim, zato tudi sedaj težko govorim o kakih konkretnih ciljih. Raje se prepuščam toku z upanjem, da bo še rasla in požela še več uspehov ter pozornosti.
Veliko najstnikov se, ko se prvič srečajo z aknami in problemi s kožo, za nasvet obrne na splet, kjer pa je veliko dezinformacij. Tudi sama sem bila med njimi in sem preizkusila 1001 stvar, ki (seveda) ni imela učinka. S svojim profilom uspešno razbijaš cikel dezinformacij, saj nudiš veliko uporabnih vsebin. Kaj bi svetovala najstnikom, ki se srečujejo z omenjenimi težavami in ne vejo, na koga se obrniti in katere izdelke uporabljati?
Naj poiščejo neodvisne ustvarjalce vsebin, ki jim lahko zaupajo, so temeljiti, izpostavijo vse aspekte in predvsem razne »bučke« ter aktivno izobražujejo in pojasnjujejo svoje izbire. Taki, ki ne uporabljajo vsak teden drugega čudežnega izdelka, ki nato izgine v črno luknjo, ko ga nadomesti naslednji. Na koncu ni tako težko ločiti med kvaliteto in »industrijo«. Če jemlješ vse z zdravo mero skepse, hitro vidiš, kam pes taco moli. Ko je nekaj predobro, da bi bilo res, običajno ni res in gre samo za agresiven marketing. Na primer: krema, ki briše akne, ne obstaja. Akne velikokrat zahtevajo celovit, sistemski in na splošno premišljen pristop, zato moramo vedno imeti v mislih, da kozmetika ni čarobna paličica, ki bo hitro odpravila težave. Ne ozirajte se na napise na embalaži ali na to, kaj povedo v reklami. Boj z določeno kožno nepravilnostjo je vedno tek na dolge proge, ki temelji predvsem na preventivi in se nič ne zgodi z danes na jutri. Skratka, potrebni sta potrpežljivost in vztrajnost – tako pri sami negi, kot pri iskanju kvalitetnih informacij.
Veliko manj pa je govora o moških in njihovih problemih s kožo, saj so v ospredje, ko se gre za kozmetiko, vedno postavljena dekleta. Kako se ti spopadaš z vključitvijo fantov v svoje akcije in ali se ti zdi, da pri tem v industriji prihaja do neenakosti?
Jaz se razveselim vsakega fanta! Ampak se mi jih žal ne oglasi veliko. Mislim, da se večinoma sami držijo stran od vsega kozmetičnega hokus pokusa, saj jih bolj zanimajo (in skrbijo) druge reči. Ne gre za diskriminacijo, temveč smiselno razporejanje resursov tja, kjer je učinek večji. V splošnem pa nasveti za nego veljajo za vsako kožo. Kozmetika ne ve, ali si fant ali punca in koža je organ, kot vsak drugi, ki ne ločuje po spolu. Seveda so med spoloma določene razlike, ampak niso bistvene, ko govorimo o organizaciji nege in aktivnih sestavinah, ki jih potrebujemo za določene kožne težave. Kar se tiče same industrije pa gotovo ne gre za diskriminacijo, saj je industriji v interesu prodati več in se tudi trudi v tej smeri, ampak moški v splošnem preprosto niso toliko dovzetni, zato je je več fokusa na ženskah – kjer je boljši (finančni) učinek. Pojavlja se sicer vse več linij za moške, kjer pa gre v osnovi samo za barvo embalaže, z običajno čisto povprečnimi izdelki in nesmiselnimi napisi, ki poskušajo pri moških pritegniti pozornost, a nimajo veliko opraviti z realnostjo ali učinkovitostjo. Fantje se morajo pač ravno tako potruditi kot dekleta, da najdejo prave izdelke zase, ob tem pa morajo zanemariti bolj »moško« barvo in pustiti za seboj določene predsodke.
Še posebej na Instagramu se vedno več tako imenovanih vplivnežev odloča, da bo delilo tudi ne tako instagramabilne trenutke svojih življenj – in tako je nastal realstagram, kjer se vplivneži distancirajo od glamuroznega življenja in zverziranih poz ter postanejo »običajni«. Kakšno je tvoje mnenje o tem »fenomenu«, ki se zadnje leto pojavlja na Instagramu?
Odlično! Tudi če včasih namen ni povsem iskren in gre za sledenje trendu, je sporočilo enako: nihče nima vedno popolnega življenja, popolne kože, telesa, zveze ipd. Vpliv je treba izkoristiti predvsem za to, da se ljudje, ki nam sledijo, počutijo bolje, se lahko poistovetijo, nekaj naučijo, na splošno pridobijo infomacije, ki jim koristijo. Vpliva ne smemo izkoriščati za ustvarjanje nedosegljivih iluzij, ki pod črto naredijo samo veliko škode.
Veliko sodeluješ tudi z ostalimi blogerkami. Pred kratkim ste tako zagnale projekt, kjer ljudi ozaveščate o pomembnosti uporabe kreme za sončenje, predvsem pa o zadostni količini in pravilni uporabi. Kje je vzklila ideja za tak (uspešen!) projekt?
Vsa taka sodelovanja so čisto spontana, saj temeljijo na tem, da razmišljamo na podoben način, imamo podobno bazo znanja, smo vedno v procesu neodvisnega raziskovanja, ničesar ne verjamemo »na lepe oči« in opazimo, na katerem področju je še vedno premalo osveščanja. Se preprosto že veliko let ukvarjamo s tem in hitro zavohamo, če nekaj smrdi in prav tako hitro vidimo, če je potrebno kaj bolj poudarjati. V osnovi nas skoraj vedno združi to, da se razjezimo glede enakih stvari, klepetamo ure in ure o tem in se odločimo nekaj ukreniti, brez kakega zelo razdelanega načrta. Predvsem ko gre za zavajanje, prikrivanje in različne manipulacije se nam stvari zelo hitro same poklopijo in se vse nekako spontano odvije.
Na kaj si najbolj pozorna, ko gre za kozmetiko? Ali poleg sestavin vzameš v obzir tudi (trajnostno) embalažo, proizvajalca, testiranje na živalih? Se ti to zdijo pomembni faktorji pri izbiri pravega izdelka?
Najprej absolutno na sestavine oz. kvaliteto izdelka. Moram biti iskrena, če je izdelek res dobro domišljen, se ne bom ozirala na to, ali je embalaža trajnostna. Ker dajem v vseh ostalih aspektih življenja veliko poudarka na bolj trajnostne izbire, si pri kozmetiki malce pogledam skozi prste. »cruelty free« mi je v tem kontekstu bolj pomemben in sedaj dajem veliko več pozornosti na to, kot sem včasih. Tako da ja, to sedaj jemljem v ozir pri izbiri. Oba sta vsekakor pomembna faktorja, vendar menim, da nikakor ne smeta biti glavna pri izbiri kozmetike. Naš prvi kriterij morata biti kvaliteta in namen izdelka, če ne, je bolje, da ga sploh ne uporabljamo (bomo še najbolj trajnostni in »cruelty free«, pa še škode si ne bomo delali).
V času, ko so družbena omrežja nasičena s sponzoriranimi objavami, je kot potrošnik in sledilec težko presoditi, kateri izdelki so vredni nakupa. Kako se ti soočaš s to problematiko? Imaš sama kakšne kriterije, po katerih izbiraš podjetja, s katerimi boš sodelovala?
Ni tako težko presoditi. Če ima nekdo vsak teden drugi izdelek in je vsak popoln, že veš, da nekaj ne štima. Kot sem že napisala, poiščite vplivneže, ki so vredni zaupanja. Take, ki nek izdelek predstavijo z vseh vidikov in ne samo: joj, kako diši in kako se lepo maže. Predstavitve morajo vključevati tako pluse kot minuse, morajo biti temeljite ter izvedene po ustreznem času testiranja! Bežite od takih, ki vzklikajo: ta izdelek moraš imeti! Nihče na drugi strani ekrana ne more vedeti, kaj vaša koža potrebuje. Prav tako nihče ne more presoditi, da bo vam nek izdelek koristil, saj vsak lahko namreč predstavi zgolj svoj vidik in izkušnjo in če to dejstvo zanemari, smo spet tam, kjer vžgejo alarmi. Če je to povrhu še nekdo, ki se niti malo ne ukvarja s sestavo in kvaliteto izdelka, potem sploh nimate kaj početi s temi informacijami. Skratka, na koncu niti ni tako težko, zahteva pa nekaj časa in kritičnega opazovanja.
Ko se jaz dogovarjam za kakšno sodelovanje, najprej preverim sestavo določenega izdelka in za testiranje izberem samo take, za katere presodim, da so v splošnem dovolj kvalitetni in bodo moji koži ustrezali. Nato jih temeljito preizkusim (v ustreznem časovnem obdobju!). Če mi ustrezajo in vidim, da imajo lahko dodano vrednost tudi za moje sledilce, se s podjetjem dogovorimo za plačano predstavitev. Podjetje v teh primerih plača moje delo in vložena sredstva ter čas, ne pa mojega mnenja. Nekateri se tudi ne strinjajo z mojim načinom »ocenjevanja«, kjer povem vse aspekte. Izjemno redki so namreč izdelki, pri katerih ne najdem prav nobene napake ali slabosti. Nekatera podjetja pa se preprosto ne strinjajo s tem, da povem tudi negativne plati, zato se za sodelovanje že v štartu ne odločimo. To so nekako vsi kriteriji: kvaliteta, dobra izkušnja, kvalitetna informacija za moje sledilce in pripravljenost podjetja, da sprejme celovito oceno. Pomembno mi je seveda tudi za kakšno podjetje gre, kako pristopi do mene in kako se obnaša v svojem poslovnem okolju.
Akcija #pravakoža vedno bolj pridobiva na popularnosti. Če pa se ozreva malo v prihodnost … je na obzorju še kaj podobnega? Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Nimam jih. Vse aktivnosti na blogu in socialnih omrežjih so moj hobi, ki ga izvajam v prostem času, kjer nikakor ne želim načrtovati. Prepuščam se navdihu in spontanim idejam, ki so se že večkrat izkazale za odlične. Najbrž veliko boljše, kot če bi načrtovala ali si belila glavo, kako naprej, saj pridejo res iz srca in iskrenega navdiha ali kreativnega prebliska. Tega se bom držala tudi v naprej, zato na obzorju ni ničesar, dokler se preprosto ne bo nekega dne pojavilo. 😀
Novinar
