Kar nekaj je tistih, ki si svojo prihodnost lažje in raje predstavljajo nekje v tujini, začenši s študijem. Razlogov za to je lahko več in lahko so zelo različni. Mi smo o študiju v tujini, natančneje v Avstriji, povprašali Kristino Kragelj, ki vzporedno obiskuje dva študija Univerze v Celovcu. Poleg tega pa je aktivna tudi v Klubu slovenskih študentk in študentov na Koroškem, v katerem se s svojimi sodruštveniki uspešno trudi, da ostajata slovenski jezik in kultura na Koroškem aktualna. Preberi si, kaj pravi o razlogih za odhod v tujino, o študiju tam in vstopi v življenje avstrijske študentke. Morda se boš tako lažje odločil o morebitnem odhodu onkraj meja svoje domače države.
Kristina, na kratko se predstavi – povej kaj študiraš in kje?
Prihajam iz okolice Nove Gorice in sem v tretjem letniku na Univerzi v Celovcu. Vzporedno obiskujem dva študija, slavistiko (ruščino) na Alpen Adria Universität in klasično petje na Konservatoriju. Pouk poteka v nemščini. Poleg študija sem aktivna tudi v Klubu slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK). Od lanskega leta sem v odboru, letos pa sem prevzela še mesto zborovodje klubskega zbora.
(Več o klubu in njegovih dejavnostih kasneje.)
Kako to, da si se odločila za študij v tujini?
V tujino sem šla z željo po nečem novem, želela sem izkusiti drugo kulturo, spoznati novo okolje in si postaviti izziv. Želela sem videti, česa sem sposobna, ko bom kar naenkrat sama v novem okolju in s tujim jezikom. Celotno izkušnjo jemljem kot dogodivščino in če bi bila še enkrat gimnazijka, ne bi spremenila ničesar. Tujina te nauči samostojnosti in zaupanja vase, kot te domači kraj nikoli ne.
Kakšne prednosti in kakšne slabosti vidiš v primerjavi s Slovenijo?
V Avstrijo sem šla takoj po gimnaziji, zato iz lastnih izkušenj ne vem, kakšen je študij v Sloveniji. Kar vem, vem zaradi prijateljic, ki študirajo v Ljubljani. Inštitut za slavistiko je v Celovcu relativno majhen, kar se mi zdi velik plus. S profesorji imamo zelo oseben odnos, primarni cilj je res spodbujanje samostojnosti študentov in njihove ljubezni do učenja. Občutek imam tudi, da je vse zelo ”praktično” usmerjeno, spodbujajo nas k obiskovanju raznih seminarjev in poletnih jezikovnih šol. Veliko razliko v primerjavi s Slovenijo vidim tu, da mora vsak študent vsake študijske smeri pridobiti par točk iz izbirnih predmetov. Za izbirne predmete si lahko študent izbere karkoli, jaz npr. kot študentka slavistike lahko obiskujem par predmetov na inštitutu za matematiko ali ekonomijo. To se mi zdi odlično, s tem lahko brezplačno pridobiš znanja iz drugih smeri, ki ti bodo še kdaj prišla prav. Univerza je tudi zelo aktivna pri izmenjavah, vsak semester pride več sto študentov iz celega sveta, kar privede do mešanja raznih kultur in medsebojnega spoštovanja. Odlično se mi zdi tudi, da imamo tu kampus, kjer so vsi inštituti in študentski domovi na enem mestu. Na Konservatoriju je velika prednost ta, da študentje vsako drugo leto pripravljamo opero. Tu sodelujejo vsi, simfonični orkester in študentje klasičnega petja. Takšen predmet je odlična praksa, vsak študent ima že ob koncu študija par izkušenj iz ”pravega odra”.
Kako je z jezikom? Je slednji problem? Kako je bilo pri tebi?
Oba moja študija potekata v nemščini. Sama sem se nemščine učila štiri leta v gimnaziji in opravila maturo, kar mi je dalo dobro osnovo, vendar se je potrebno zavedati, da je sam prihod v državo z drugim jezikom nekaj povsem drugega. Tu nihče ne govori počasi in razločno kot gimnazijska profesorica, celo nasprotno, večina uporablja kar močen dialekt. Sestavina za uspeh je tu le ena: vztrajnost. Hoditi je potrebno na vsa predavanja, tudi če je sprva popolnoma vse nerazumljivo. Družiti se je treba s temi, ki imajo naš ciljni jezik kot materni jezik. Govoriti, govoriti, govoriti, čeprav bi kdaj najraje obupal. Vendar se s časom vse spremeni. Sprva je bilo tudi meni zelo težko, lagala ne bom. Ampak počasi opažaš, da vse več razumeš, da ti ni treba več misliti na vsak sklon in kar naenkrat preprosto govoriš – zadovoljstvo je ob tem nepopisno.
Kakšna je situacija z bivanjem? Kakšne so cene nekih osnovnih potrebščin za slovenskega študenta v tujini?
Cene za osnovne potrebščine so primerljive s Slovenijo, tu ne opazim neke velike razlike. Razlika je opazna pri storitvah in ceni študentskih domov. Cene sobe v študentskem domu se začnejo pri 250-ih evrih, lahko se dvignejo tudi do 400 evrov. Seveda se cene razlikujejo od mesta do mesta, Celovec je najcenejši, Dunaj pa najdražji. Večina študentov ne živi v študentskih domovih, vendar v stanovanjih (enoposteljna soba, deljena kuhinja in kopalnica).
Ali so prisotne dodatne študentske ugodnosti (kot na primer študentski boni pri nas)?
V Avstriji študentskih bonov žal ni. Za kakšne pomembne druge študentske ugodnosti žal ne vem, seveda se povsod najdejo študentske cene, vendar je tu razlika s Slovenijo velika.
Morda delaš? Kakšna je sploh situacija s študijskih delom tam?
Velika razlika glede študentskega dela je ta, da tu ni študentskega servisa. Vsak študent se dogovori direktno z delodajalcem, koliko bo delal in kakšen bo zaslužek. Do neke določene vsote tudi ni potrebno plačevati davka. Glede študentskega dela se mi zdi situacija v Avstriji veliko preprostejša in boljša.
Kot že rečeno, si tudi članica Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), ki je zamejski študentski klub. Kakšne prednosti ponuja? Se preko njega povezuješ z ostalimi (slovenskimi) študenti?
Klub KSŠŠK je slovenski študentski klub v zamejstvu, nahaja se v Celovcu in člani kluba so povečini koroški Slovenci. V Avstriji so trije slovenski študentski klubi, v Celovcu, Gradcu in na Dunaju. V klubu imamo vsak četrtek t. i. ”klubski večer”, poleg tega imamo par večjih praznovanj, kot so martinovanje, pustovanje, največji dogodek pa predstavljajo ”Slovenski dnevi”, ki potekajo 3 dni, ponavadi decembra. Tam se organizira najrazličnejše kulturne in športne prireditve: branja, zborovski večeri, koncerti znanih (koroških) glasbenih skupin, tečaji plesa itd. Marca 2019 bo začela delovati tudi igralska skupina. Na kratko povedano, veliko truda se vloži v to, da ostajata slovenski jezik in kultura na Koroškem aktualna. Kratka primerjava med klubi: vsak klub ima ”klubski večer”, ki je enkrat tedensko. Poleg tega se organizirajo še večji dogodki (kot npr. Slovenski dnevi). Vsak klub ima svoj študentski pevski zbor, Dunaj in Celovec imata tudi svojo gledališko skupino. Klubi so zelo pomembni za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med študenti v Avstriji, tu se zbiramo in povezujemo (vsi trije klubi se tudi zelo trudijo za medsebojno sodelovanje in podpiranje). Zelo pomembno je tudi, da druge (torej tiste, ki niso Slovenci) spoznavamo z našo kulturo in da se razne kulture med seboj povezujejo in spoštujejo.
Kako je z obiski doma, kako pogosti so? Je lažje, ker si vseeno precej »blizu« Slovenije?
Res je, da sem blizu Slovenije, ampak domov vseeno ne hodim veliko – morda enkrat na mesec, na dva meseca. Ob začetku študija sem hodila več, potem pa sem se navadila na življenje tu in se nekako ”udomačila”. Tu smo si precej različni, nekateri hodijo domov vsak vikend, jaz osebno te potrebe nimam. Z družino imamo vseeno odličen odnos in smo pogosto v stiku (dandanes je komunikacija na daljavo zelo preprosta).
Si vesela, da si se odločila za študij v tujini?
Če bi se še enkrat odločala za študij, bi sprejela isto odločitev. Ne trdim, da je v tujini vse odlično in brez napak, kot opažam, da je pogosto prepričanje. Slovenija se mi zdi čudovita in šolstvo je zelo dobro. Moja odločitev za študij v tujini je bila osebna. S tem sem preizkusila sama sebe na nek drug način, tu sem našla možnost združitve svoje ljubezni do jezikov in glasbe in še veliko veliko več, kot sem sploh pričakovala.
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
