Skoraj stoletje je že, odkar je bila ustanovljena prva univerza v Sloveniji in le leto manj odkar so podelili prvi doktorat. In to ne komurkoli – prvi doktorski naziv Univerze v Ljubljani je prejela ženska! Spoznajmo Ano Mayer Kansky.
Rodila se je leta 1895 v družini vipavskega posestnika Karla Mayerja. Anina mati je bila Dejakova, doma iz Senožeč, kjer so imeli znano pivovarno in pršutarno. Ljudsko šolo je obiskovala v Vipavi, nato mestni dekliški licej v Ljubljani in leta 1914 z odliko opravila maturo na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Bila je ena izmed deklet prve generacije, ki je smela obiskovati gimnazijo. Dekleta so se morala pred poukom zbrati v posebnem prostoru poleg zbornice, kjer so počakala na profesorja, ki jih je odpeljal v razred in po uri nazaj.
Razburljiva študijska leta
V letih 1914–1918 je na dunajski filozofski fakulteti študirala kemijo in fiziko. Zaradi dogodkov, ki so že napovedovali razpad avstro-ogrske monarhije, je Dunajska univerza sprejela odlok, da morajo študentje slovanskih narodnosti zapustiti univerzo, zato je Ana leta 1918 prekinila študij na Dunaju in se vrnila v Ljubljano. Naslednje leto je nadaljevala študij na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Leta 1920 je zagovarjala disertacijo O učinkovanju formalina na škrob in postala prva doktorica znanosti ljubljanske univerze.
Ženskam nenaklonjeni časi
Da si bomo lažje predstavljali ta dosežek, naj povemo, da ji je to uspelo v času, ko so na ženske še vedno gledali kot na intelektualno manj sposobne. V konzervativnih krogih je veljalo splošno prepričanje, da ženske spadajo v zavetje domačega gospodinjstva in da se bodo z izobraževanjem izpridile in slej ko prej postale prostitutke (vir: Dnevnik). V času njenega doktorata je v ženskam nenaklonjenih razmerah le 12 žensk končalo visokošolski študij. Danes je situacija povsem obrnjena. Znano je, da je med visoko izobraženimi več žensk, kot moških. Leta 2015 je desettisoči doktorat na ljubljanski univerzi tudi prejela ženska – Katarina Polajnar Horvat, prav tako s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in ob prejetem nazivu povedala: »V ponos mi je, da sem se tako častno zapisala v zgodovino Univerze. Je posebna in neponovljiva priložnost ter še dodatna vzpodbuda za raziskovalko na začetku profesionalne poti.«
Pionirka slovenske kemijske proizvodnje
Tudi Ana Mayer je pogumno nadaljevala svojo pot ter postala slovenska pionirka na področju kemije. Leta 1921 se je poročila s profesorjem ljubljanske Medicinske fakultete, Evgenom Kanskym, s katerim sta imela tri otroke: Alekseja, Evgena in Nušo. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo žveplenega etra, dietil etra in drugih izdelkov. Prva v državi sta pričela z izdelovanjem zapletenih organskih spojin na bazi domačih surovin. V Ljubljani na Krekovem trgu, kjer je družina živela, sta imela v pritličnih prostorih pisarne in laboratorij, v kletnih pa trgovino s kemikalijami in inventarjem, potrebnim za kemijske laboratorije. Med drugo svetovno vojno so leta 1941 nemški okupatorji tovarno zasegli, po vojni pa je bila podržavljena in je dalje obratovala pod imenom »Tovarna kemičnih izdelkov Arbo«.
V zborniku, ki ga je leta 1978 izdala Univerza v Padovi, je bila Ana Kansky uvrščena na 72. mesto žensk na svetu, ki so do leta 1920 prejele naziv doktorice znanosti, kar je gotovo še en izjemen dosežek v svetovnem merilu.
Poznate tudi sami kakšno izjemno slovensko študentko iz preteklosti ali izmed svojih študentskih vrst? Pišite nam in z veseljem bomo objavili njeno zgodbo!
