Monika Pavlovič je avtorica knjige V objemu temnih zveri, ki je izšla pri založbi Primus. Z nami je spregovorila o knjigi, njenem nastanku, navdihu in nadaljevanju serije, ki jo je ustvarila. Z izidom knjige V objemu temnih zveri se je Monika Pavlovič zapisala med mlade slovenske avtorje, ki ustvarjajo prihodnost slovenske fantazijske literature. Kaj vse nam je povedala o svoji knjigi?
Kako je nastala zgodba knjige V objemu temnih zveri?
Že od malih nog sem bila navdušena nad branjem fantazijskih knjig, predvsem zbirk. Všeč mi je bilo pričakovanje novih delov, ko sem si v mislih ustvarjala vse možne scenarije, kako bi se lahko zgodba zaključila. Ker imam tudi sama bujno domišljijo, sem se želela tudi sama preizkusiti v pisanju. Prolog iz knjige V objemu temnih zveri sem napisala že v prvem letniku srednje šole, torej deset let nazaj, vendar sem takrat razmišljala o povsem drugi zgodbi, ki bi temeljila na realnosti.
Pred dvema letoma pa sem se ponovno lotila pisanja in glede na to, da obožujem fantazijo, sem se želela preizkusiti v drugačnih vodah, kot je bilo prvotno mišljeno. Ko sem začela pisati, nisem imela v mislih, da bi morala gledati na to, kaj bi bilo drugim všeč, vendar sem pisala to, kar bi tudi sama rada brala. Tudi nisem vedela, kam me bo vodila zgodba, saj so ideje prihajale sproti. Šele pri pisanju zadnjih treh poglavij se mi je porodila končna misel in zgodba za celotno zbirko V objemu temnih zveri. Na samem začetku nisem imela namena izdati knjigo, za to sem se odločila kasneje, »češ, zakaj pa ne bi poskusila?«
V poplavi take tematike, sem sodeč po naslovnici in naslovu pričakoval knjigo o volkodlakih. Zame je bilo pravcato presenečenje, da temu ni bilo tako. Kako, da se nisi »ujela« v klasike zadnjih let?
Zdi se mi, da je na trgu že veliko knjig z volkodlaki, vampirji in podobnimi bitji. Želela sem, da bi moja zgodba izstopala. Želela sem, da bi zbirka knjig V objemu temnih zveri bralce popeljala v povsem drugi svet, kot bi na začetku pričakovali.
»Zaslišala sem šumenje iz gozda. Urno sem se obrnila, a videla nisem ničesar. Tudi nisem imela pretirane želje raziskovati, saj vem, kaj se potem zgodi v grozljivkah. Hitro sem se obrnila, da bi se odpravila na trg, ko sem ponovno zaslišala lomljenje vej. Obstala sem na mestu, saj sem na tlakovcih pred seboj zagledala, kako je mojo senco, ki jo je ustvarila luna, prekrila druga, veliko večja. Zgrabila me je panika, vendar se nisem mogla premakniti, saj me noge niso hotele ubogati. S strahom sem gledala obliko sence. Ni bila človeška. Moje dihanje se je pospešilo in komaj sem se držala pokonci. Počasi sem se obrnila in ga zagledala.«
Iz česa si črpala navdih za bitja in »osnovni zaplet« o dobrem in zlu?
Navdih za bitja sem črpala iz samega naslova knjige, ki se je razvil iz ideje o drugi knjigi, ki sem jo želela napisati pred desetimi leti. Do dejanskega osnovnega zapleta pa sem prišla pri pisanju zadnjih treh poglavij, ko sem vsa do tedaj napisana dogajanja zbrala skupaj in jih nekako povezala v smiselno celoto.
Včasih lahko bralci že po imenih v knjigi določimo kraj dogajanja, čemur pa ni tako v tvoji knjigi. Mnogi se odločajo za slovenska ali povsem »ameriška« imena, kako si ti našla svoja?
Nisem želela imeti klasičnih imen. Dosti sem jih črpala iz mističnih bitij (ki jih tukaj ne bom imenovala zaradi tistih, ki knjige še niso prebrali), ostala imena pa sem večinoma povezala z grščino. Lahko namignem, da ima skoraj vsako ime nek svoj pomen, tudi za osebo.
Kar se tiče samega kraja dogajanja … Tega nisem želela specifično določiti, saj sem želela, da si bralci to predstavljajo po svojih željah. Mogoče nekje v njihovi bližini, povsem na drugem koncu sveta, ali pa si v mislih ustvarijo povsem novi svet – kar jim najbolj ustreza.
Kako je nastal naslov knjige, ki se glasi V objemu temnih zveri
Kot sem že omenila, sem prolog napisala že pred desetimi leti. Za takratno knjigo sem imela v mislih naslov V objemu temne zveri, nato pa sem ga samo prilagodila novi zgodbi. Menim, da se z njo zelo sklada, kar bodo lahko opazili tudi bralci v zadnjem delu zbirke V objemu temnih zveri. Lahko tudi povem, da mi je naslov pripomogel pri začetnem odvijanju same zgodbe.
Kaj je bil najlažji in kaj najtežji del pisanja knjige?
Najlažje mi je bilo napisati akcijske in magične dele, saj je dogajanje kar steklo. Pri teh delih sem se celo morala držati nazaj, da nisem preveč zašla oziroma se razpisala v podrobnosti. Najtežji del mi je bil sam začetek, saj nisem vedela, kam želim speljati zgodbo in kaj želim doseči z njo. Čeprav mi je bila všeč ideja, da sem si pustila odprte možnosti.
Konec zgodbe nakazuje na nadaljevanja. Ga bomo prejeli in koliko delov v seriji lahko pričakujemo?
Seveda, drugi del je že v nastajanju. Izšlo bo še sedem delov, torej bo zbirka V objemu temnih zveri vsebovala vse skupaj osem knjig.
Kaj lahko v nadaljevanju serije pričakujemo bralci?
V preostalih delih zbirke V objemu temnih zveri lahko bralci pričakujejo dosti več akcije, razvijanja magije, odkrivanje magičnih mest, razkritje raznih temačnih skrivnosti in veliko nepričakovanih preobratov. Z vsakim delom se bodo razvijali tudi sami liki in njihova ozadja. Lahko samo rečem, da ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled.
Urednik portala Student.si
