Kiwi Flash so vzhajajoča zvezda na slovenski glasbeni sceni. Prinašajo svežino, nove ideje in nikoli prej videno količino kitarskih efektov. Z novim albumom Kapsula so pokazali, kako poslušalca peljati na popotovanje od Dežele Nela preko Ljubljanice do Gramofona, ki nam zaigra psihedelični Kachoo in za posladek še Kiwi song. Slovenska besedila vsakdanjim motivom kot je burek na Bavarcu dodajo globino in humorni preobrat.
O njihovi kvaliteti in poslušljivosti je pričalo število ljudi na predstavitvi Kapsule v Orto baru. Ta je bil namreč skoraj čisto poln, vroč in glasen. Kot da to ni dovolj, so se povezali še z drugimi ustvarjalci in na oder povabili Borisa iz Kokosov, Urbana iz Jet Black Diamonds in reperja UM-a (Urha Mlakarja).
Udobno zleknjeni na kavč v njihovem »placu« so Ana, Aljaž, Jure in Rok spregovorili o svoji glasbeni poti, kitarskih efektih, koroni, snemanju in Petru Penku.
Leta 2019 ste zmagali na Špil ligi. Kot druge bitke bendov tudi oni zmagovalcem obljubljajo brezplačno snemanje, medijsko pozornost in pot v zvezde. Vendar se zdi, da ste izginili s scene vse do zdaj. Kaj se je dogajalo po Špil ligi in kako vam je zmaga pomagala na vaši glasbeni poti?
Aljaž: Nihče te ne sili v nič. Kakorkoli si sam zase, moraš sam nekaj naredit, da prideš nekam. Nam je dala ogromno nekih stvari, recimo Val 202 nas je začel vrteti.
Jure: Ja, takrat je bila v žiriji Klara Zupančič in nas je kar posvojila. In nas predvajala na Val 202.
Ana: Na splošno smo dobili ogromno poznanstev iz Špil lige, veliko bendov.
Jure: Če gledamo takoj po Špil ligi, smo takrat dobili največ koncertov. Pa 24ur je objavil prispevek o nas in igrali smo na Lentu.
Rok: Na ljubljanskem gradu.
Aljaž: Naj bi tudi na Lentu, pa nismo
Jur: Kontaktirali so nas in rekli, da lahko igramo na uličnem odru. In sem pogledal, kaj je to in je bilo bolj tako … ne.
Rok: Polenta z Lenta (smeh)
Jure: Sicer smo pa dobili prepoznavnost, dobre izkušnje z dobrim ozvočenjem in odrom. Pa cel vajb folka dobiš na Špil ligi, tudi če nisi poslušan bend ali pa čisto svež pa pridejo vseeno ljudje poslušat. In dobiš to navdušenje pa priložnost igrat.
Aljaž: To so bili eni boljših špilov. Imeli smo tudi srečo, da smo bili z bendi, ki so pripeljali veliko ljudi. Kakšno drugo leto je Špil liga kar prazna, pri nas pa je bila polna dvorana na vsakem nastopu.
Jure: Ko smo izginili s scene je bila fora to, da smo si mi pripravili celo Gramofon turnejo, ki bi jo izvedli, ko smo izdali Gramofon. Tega smo posneli s sredstvi od Špil lige. In smo pripravili celo turnejo in za prvi koncert smo zboleli in namesto nas so igrali Sickbreed.
Ana: Prav napovedali smo korono (smeh).
Jure: Takrat se je že začenjala korona v Angliji. Bili smo še v Kranju s Kokosy in na Ravnah na Koroškem potem je bila pa korona in smo vse odpovedali.
Aljaž: Ja, takrat smo imeli kakšnih 12 koncertov že rezerviranih.
Vam je s korono padla motivacija?
Aljaž: Mi smo si naredili finančno računico, da se nam bo s temi koncerti pokrilo. Investirali smo v spot za Gramofon, privarčevali denar in dali to noter, kar naenkrat smo bili pa dva jurja in pol v minusu in ko si dijak, je to veliko. Potem je bila korona in nismo mogli nič. In zakaj smo izginili s scene: če bi vedeli, da bo korona, ne bi investirali v to ampak bi posneli cel album.
Jure: Druga stvar je bila še, da smo se mi takrat preselili v Urban Roof in smo imeli velike načrte. Hoteli smo ustvarit še en prostor za bende pa druženje, koncerte …
Rok: Hoteli smo ustvarit kulturno središče.
Jure: Med korono smo imeli event Freš fleš, kjer smo nabirali sredstva za to in od takrat naprej je bila korona že toliko časa, da je tudi Roof začel izgubljat sredstva. Potem je še nekdo kupil ozemlje in so rušili celo stvar. Mi smo se v bistvu veliko časa ukvarjali s tem, kako bomo imeli nov plac. In v bistvu smo ravno postavili star plac in čez pol leta smo morali iti v naslednjega. Delali smo ogromno stvari, samo glasbe ne.
Aljaž: Kronološko smo bili v prvem placu v Dravljah, iz kjer smo šli na Špil ligo. Potem smo šli v Urban Roof in takrat nismo nič ustvarjali, edino Mafija je nastala tam. Ampak smo se ukvarjali z vsem drugim.
Rok: Sicer smo vmes posneli že cel EP, na katerem je bilo tudi veliko komadov, ki so zdaj na albumu, ampak ni nam bil všeč sound, ni bil pravi vajb in smo potem zapustili idejo, da to izdamo. Zdaj smo pa vse komade naredili na novo.
Aljaž: Ja, v bistvu smo se tam premetavali in lovili s temi komadi, naredili par novih, potem pa sčasoma preko Matica Munca prišli do Petra. To je ena najboljših stvari, ki se je zgodila. Da nam je Matic predstavil Petra Penka.
Jure: On je bil med drugim producent od Siddharte za Rh- in Nord.
Aljaž: No in smo se dobili z njim na kavi in že takrat je bilo tako … čarobno. Lepo smo se ujeli. (smeh)
Ana: Bil je začetek novega poglavja in tudi mi smo dobili nov zagon in motivacijo.
Aljaž: In smo z njim posneli tisti Roof komad (Mafija). To je bilo testno, da vidimo. In potem smo se odločili, da posnamemo album do konca.
Aljaž: Že prej smo šli snemat in smo zelo dolgo vlekli vsak komad in nas je minilo, ker smo toliko časa snemali en komad, da je bilo vsem že dovolj. Po drugi strani ne moremo zanemarit, da je Peter Penko Peter Penko. Dela čudeže.
Jure: Maj, ki nas je snemal, se je tudi še učil. Sicer je bil kar dober, je že izdal nekaj komadov… Ampak vseeno smo se vsi malo učili in ni bilo tako dobro, kot smo pričakovali.
Jure: Pri Petru pa se ne rabiš ukvarjat s temi stvarmi. Ko smo snemali, smo se pogovarjali o drugih stvareh kot pa recimo, a je v redu sound ali ne. Pri Petru smo delali na vajbu. A to sede, a je ta riff O.K…
Ana: Dejansko je bil Peter »the missing puzzle«. On nam je dal ful vajba. Dal je pozitiven vajb, da smo videli stvari v komadih, ki jih mogoče prej celo sami nismo.
Rok: Pomembno je od producenta, da te motivira, ne da ti zagreni komad. Če se ti zdi, da folk ne vajba na tvojo glasbo, potem hitro vse dol pade. On je bil pa iz komada v komad bolj navdušen.
Aljaž: In Peter ima vse pod prsti, rabi dve sekundi, da naredi nekaj, kar bi jaz poskušal dve uri.
Jure: Hvala Peter. (smeh)
Več kot očitno je korona pomemben prelom v vaši karieri? Kako da nimate pesmi na to temo?
Rok: Mislim, da je bolj to, da vsi samo hočemo pozabit to. Sem že pisal komade o koroni, ampak je vse tako neka slaba nostalgija, ki je nočeš.
Aljaž: Skoraj vsak s katerim se pogovarjam, pravi, da so ta tri leta korone kar šla. Da tega ni.
Kdo piše pesmi?
Vsi: Skupaj pišemo.
Rok: Besedila piševa večinoma z Aljažem, ampak eni komadi nastanejo tudi tako, da jih vsi skupaj. Recimo Dežela Nela in Gramofon sta komada, pri katerih smo se usedli skupaj in ga napisali v enem dihu. Nekateri so bili pa prineseni na vaje, da jih izpopolnimo. Ampak glasbeno smo vsi stoodstotno prisotni.
Ima to, da pojete skoraj izljučno v slovenščini (z izjemo Kachoo), kakšno posebno sporočilo?
Aljaž: Vsem je to bolj naravno, je pač materni jezik.
Rok: Osebno bi z veseljem pisal tudi v angleščini, ampak ne znam dovolj dobro, da bi se znal izražat kot bi želel. Medtem ko tudi slovensko … (smeh). Zdi se mi, da če je besedilo napisano v nekem slengu bolj sede.
Ana: Bolj pristno je.
Jure: Alo!Stari recimo, v štajerščini ubijajo in je hudo za popizdit.
Rok: To smo pač mi. V tem jeziku razmišljamo in to izrazimo.
Aljaž: Gre tudi z roko v roki s tem, da se fokusiramo na Slovenijo in zakaj bi sploh pisal v tujem jeziku.
Jure: Mogoče če bi padla neka specifična fora na neko frazo, kjer bi res sedlo, potem itak.
Razmišljate o igranju v tujini?
Jure: Naša besedila itak niso v angleščini. Če bi lahko peli v slovenščini, potem ni problema. Ampak zaenkrat nimamo planov, da bi šli v angleščino ali katerikoli drug jezik.
Rok: Itak moraš najprej zasloveti doma. Ampak če prideš z dobrim materialom, kakšni stone rockerji ali pa pankerji že groovajo. Balkan ni nemogoč, da se ga začne osvajat, ampak gotovo Slovenija najprej.
Kako vidite slovensko glasbeno sceno?
Aljaž: Tu lahko govoriš sto let o vsem, o različnih stališčih. Ampak jaz mislim, da se je za slovensko sceno zgodila neka revolucija. Velika mera zaslug gre Joker out. Zaradi njih je bend scena muzike spet postala mainstream. In čeprav so pop oz. shagadelic rock, opažam pri veliko mladih, s katerimi imam stik, da so jim oni nek vstop v slovensko sceno in prek njih začnejo poslušati tudi druge bende in to je vrhunsko.
Jure: Mladi spet začenjajo poslušat bendovsko muziko.
Aljaž: Zdaj imajo tudi drugi bendi možnost med ljudmi. Ni treba, da si pop, ampak na splošno ta scena živega benda je spet zaživela.
Jure: Ja, zdaj je še več koncertov kot pred korono.
Aljaž: Ja, če pogledaš koliko bendov se je dvignilo na nek nivo. Recimo Kokosy.
Rok: Korona je bila nek tak preizkus, selekcija. Tisti ki niso bili res v glasbi so med korono verjetno nehali, ker ni bilo denarja, volje in itak se nisi mogel srečati… Ampak ostali smo ta dobri. (smeh)
Aljaž: Če pogledaš Kokosy pa Jet black diamonds, pa Joker out tudi, pred korono niso bili na takem nivoju. Oni (Joker out) so se sicer zdaj izstrelili v vesolje, še vedno je pa kar nekaj novih bendov prišlo na ta nivo, kjer so bili pred korono MRFY in Joker out. Zdaj so oni šli po svoje, ostalim se je pa tudi odprlo. Je pa vprašanje, koliko je še prostora za te bende preden se ta trg nasiči. Vedno so bila neka obdobja, ko se nekaj uveljavlja, potem se pa spet zapre in zdaj še cveti to obdobje, ampak prej ali slej, lahko čez 5, lahko čez 10 let, bo na tej sceni spet toliko bendov, da boš že med uveljavljenimi imel toliko izbire, da ne boš iskal nekaj novega. In takrat bo spet težje za neznane bende.
Se imate za enega izmed bendov, ki bodo v naslednjih letih ustvarjali trende na slovenski glasbeni sceni?
Aljaž: Želimo si biti(smeh). Mene osebno ne žene to, da bi bil slaven, ampak kot glasbenika te itak poganja, da igraš muziko in da je ljudem všeč. Do te mere delamo kompromise pri muziki, da nam je še vedno všeč, pa da še vedno pritegne folk.
Jure: Naša muzika je zelo različna. Ko izdaš album dobiš zelo različne odzive, kaj je komu všeč. Pri nas je zelo razgibano, vsakemu je kaj všeč, pa toliko različnih stvari se prepleta … en komad je bolj dark, drugi bolj funky. To vse pride iz nas in je zelo zanimivo.
Rok: Izpostavil bi še navdih od MRFY, ki je prinesel našemu klasičnemu rocku pa Juretovemu metalskemu pridihu razne reverbe pa efekte pa triparije. Široka paleta ljudstva lahko to zaužije in uživa ob tem. Kakšni stari rokerji groovajo na Dežela Nela ali pa kakšne bolj heavy zadeve, potem so tu bolj funk ljudje, ki so jim všeč drugi aspekti, potem so pa še kašne triparije, kjer uživa tretja skupina ljudi. Je širok spekter ljudi, ki bi to poslušal, mogoče ne vsak komad, ampak za vsakogar se nekaj najde.
Eksperimentiranje z zvokom in kompozicijami vam res niso tuje. Recimo pri pesmi Care sam slišimo kup dodatkov, efektov, elektronske bobne, inspirirane od trapa in še kaj…
Aljaž: To je ena od Penkovih čarovnij. Peter nas je poklical in rekel, da je nekaj naredil … in da ne bi rad po telefonu, ampak naj pridemo poslušat. Ampak da naj se pripravimo, ker je kar drugače. Pet minut me je miril (smeh). Ko sem prvič poslušal sem si mislil: kaj pa je to kle not. (smeh)
Ana: Ja, si čustveno navezan na komad, ko ga igraš že pol leta.
Aljaž: Ja, že tako sem si poskušal pustit odprta vrata do tega. In je šlo, samo par malenkosti me je še zmotilo. Pa smo popravili skupaj.
Jure: Ja, na začetku je bilo kot GTA San Andreas, še synth v ozadju. In potem sva šla z Aljažem še enkrat posnet. In je on posnel še ene visoke tone in je zaživelo. Pustili smo si eksperimentirati.
Rok: Večinoma pa smo dobili dobre kritike od ljudi, ki smo jim dali za poslušat.
Jure: Pa tisti »zelo zelo grdo«. Peter je posnel hčerko od kolegice, da je to rekla in dal noter.
Aljaž: In to je bila že skoraj kaplja čez rob. Tiste trap bobne smo še potrpeli, potem pa Peter še to pokaže.
Jure: Takrat smo bili kar proti. Ampak smo si rekli: jebiga, in vprašali nekaj ljudi in so vsi rekli, da je hudo.
Aljaž: Tako da smo šli z glasom ljudstva.
Verjetno nameravate v prihodnje še sodelovati s Petrom
Aljaž: Za naslednji album smo se že odločili, da bomo snemali s Petrom oz. taka je ideja. Osebno se zelo veselim ravno eksperimentiranja. Zdaj vemo, kaj vse se da. Skoraj vse, kar je na tem albumu smo posneli tako, kot smo igrali, z naslednjim albumom bomo pa res eksperimentirali.
Rok: Muziko vedno začenjam nekje, kjer mi je nepoznano. Nikoli nisem šel na prvo žogo, hočem priti do teksta, komada z nekimi čudnimi riffi, naključnimi idejami in zdaj, ko smo s Petrom, mislim, da bo naslednji album še bolj zvijačen. Tudi ritmično se bo veliko dogajalo.
Še ena vaša posebnost se mi zdijo načini vpeljevanja bobnov in basa v kompozicijo. Ana in Jure naredita levji delež vajba in razbijata stereotipe ter nepravične šale na račun bobnov in basa. Kako vidita svojo vlogo v bendu oz. vlogo basa in bobnov v vaši glasbi?
Aljaž: Ona dva sta vedno najbolj hvaljena na koncertih.
Jure: Ja, najina vloga v bendu je, da sva hvaljena (smeh).Midva morava delat skupaj, ker sicer vse razpade. To je temelj vsega, kar se dogaja. Muzika ne more zvenet brez bobna in basov. Midva imava dve zadevi: takrat ko se ga žge in takrat, ko se naredi atmosfero. Takrat se pa dela mast (smeh).
Ana: Midva poskušava komade naredit groovy, poskrbiva za flow. Poskušam sledit kitaram z bobni, delati poudarke, iti bolj melodično. Da je to še en dodaten cukrček. Imam pa tudi novo igračko, ki se reče sampler. Tako da sem tudi jaz šla v efekte.
Aljaž: Penko nas je prepričal. Ana je gledala ta sampler že šest let nazaj in jaz sem jo prepričeval, da naj si kupi. In potem je kupila, ampak kar nekaj časa ga nismo uporabljali. Ko pa smo s Petrom snemali, je on začel dajat vragolije v komade in smo tudi mi začeli več. Pa zanimivo je, ker je Vukina metalec in karkoli počasnega zaigra tako, da začne slapat po basu. In res dobro izpade. In po drugi strani midva z Rokom delava funky stvari… (na tej točki začnejo vsi hvaliti drug drugega in transkripcija bi bila kaotična). Da zaključim: bas pa boben ful groova, potem so pa tam še kitare. (smeh)
Rok: Ti stereotipični vici o basistih in bobnih so čisto mimo, ker bas pa boben držita 99 % komada skupaj, vsaj v moderni glasbi. Ampak kar je zanimivo meni, je to, da sodelujemo pri riffih. Vsi ti momenti, ki pridejo v ospredje, recimo break v Deželi Nela (ga zapoje), se tam ujamejo boben, bas in kitara. Hočemo naredit zid sounda in je zelo dobro pri Ani in Juretu, ker poslušata in se pogovarjata s kitarami, ne samo sama med sabo.
Ana: Zdaj se res že vidi, koliko se glasbeno poznamo in tudi predvidimo, kaj drugi delajo.
Kitarista uporabljata zelo veliko kitarskih efektov. Povejta kaj o tem.
Rok: Tule bom pustil besedo Aljažu. (smeh)
Aljaž: Jaz sem že šestnajstkrat spreminjal, razstavljal in sestavljal svoj pedalboard (set kitarskih efektov).
Jure: Povej dimenzije. Koliko je velik?
Aljaž: Vedno se je večal. In potem med krono se je skrčil, sem imel samo še nekaj efektov in zelo malo vsega. Zdaj je pa spet zrastel. In zdaj je velik. (še vedno govori o pedalboardu)
Rok: Hočemo reverb, delay all the way. Aljaž se še igra z distorzijo, jaz ne tako. Največje spremembe pa pravzaprav pridejo iz mojega whammy bara in Aljaževe elektronike. Kar se tiče efektov, se držimo nekih psihedeličnih in metalskih soundov.
Aljaž: Meni je pri efektih všeč, da je vsak efekt še en dodaten inštrument. Da nimaš samo nek reverb in delay, ampak da sam sound govori zase.
Rok: Poskušamo zelo opredelit določen del komada. Morda hočemo, da je flowy, odsekan, groovy in potem prilagajaš efekte temu. Ampak ko zaslišiš vse to, je to pravi Kiwi sound.
Jure: Aljaž ima res vesoljsko ladjo na katero smo vsi ponosni. Čeprav ga včasih malo hecamo.
Kako se odločite za vrstni red pesmi na nastopu? Imate vnaprej pripravljene setliste, jih spreminjate od koncerta do koncerta?
Aljaž: Ves čas jih spreminjamo. Napišemo setlisto in jo petkrat obrnemo, preden nam je všeč.
Rok: Če smo imeli neke turneje v različnih krajih, smo odigrali večkrat isti nastop. Če bi šlo pa za tri koncerte v Ljubljani, bi spremenili, če gre za neke nastope v daljšem časovnem razmiku potem vedno ponudimo malo drugače.
Ana: Hočemo poslušalcu prikazat neko zgodbo, neko doživetje. In mi poskušamo to naredit zvočno.
Rok: Povezujemo jih po tonalitetah in po vajbu, da nam cel koncert flowa. Glede na to, da imamo različne komade, eni so hype, drugi mellow, da ni pol koncerta ena skrajnost, druga polovica druga. Da se prepleta.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnoti?
Aljaž: Nov album. Tega smo dolgo vlekli.
Jure: Ja, ljudje poslušajo te komade že pet let na koncertih. Malo drugačne kot so zdaj ampak ja…
Aljaž: Ja, konec koncev so pa zdaj šele prišli zares ven. Mi bi se čimprej lotili naslednjega snemanja ampak po drugi strani ne bomo igrali novih komadov, dokler Kapsula odpelje do kamor gre.
Jure: Pa da ostanemo malo skrivnostni. Da so ljudje navdušeni kaj bodo slišali.
A že pripravljate nove pesmi?
Aljaž: Idej je veliko, ampak nič ni še dokončanega.
Jure: Kje so kakšne strukture ampak nič resnega.
Rok: Ja zdaj že dolgo nismo nastopali in se bomo poskušali skoncentrirati, da dobro nastopamo, da dobimo nazaj publiko pa ta vajb rockstarjev (smeh) pa neko kondicijo nastopanja, sproščenost, povezanost s publiko. Vokali pa pristop k publiki mogoče nista naši najmočnejši točki, ampak se v zadnjem času največ ukvarjamo s tem. Tudi ko vadimo se igramo da nastopamo pred ljudmi. In v prihodnosti lahko pričakujete čarovnije z Aljaževim vokalom. Pa tudi kakšen videospot za stare komade.
Jure: Ja, definitivno pa boste na naslednji album čakali veliko manj časa.
Novinar
