Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. oktobra. Ker je pomembno, da se tudi mladi odpravijo na volišča in soodločajo o svoji prihodnosti, smo zate vseh sedem predsedniških kandidatov in kandidatk povprašali o temah, ki zadevajo predvsem mlade.
Kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar je pravnica, delala je na vrhovnem sodišču, bila pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja in informacijska pooblaščenka. Več kot desetletje je delala kot novinarka in voditeljica v domačih in tujih medijih. Njen dolg seznam izkušenj vključuje med drugim tudi, da je bila predsednica Rdečega Križa Slovenije, Skupnega nadzornega organa za Europol in Sveta za odziv na sovražni govor pri Mirovnem inštitutu. Je žena in mati, športnica, rada sede na motor, vrtnari, peče, igra tarok, bere.
Kandidatko za predsednico države Natašo Pirc Musar smo povprašali, kaj meni o stanovanjski problematiki, študentskih domovih in duševnih stiskah mladih. Kaj bi naredila drugače od predsednika Pahorja in česa se spominja iz svojih študentskih let?
Začnimo s po eni strani najlažjim, po drugi pa najtežjim vprašanjem – zakaj kandidirate?
Veliko so me ob zadnjih nekaj volitvah vabili v politiko in v stranke, tudi v vlado. Pa sem to zavračala. V izvršni funkciji se ne vidim. Zadnjih 20 let se ukvarjam s temeljnimi človekovimi pravicami, z vladavino prava. Nekaj resnično zaupanja vrednih ljudi in ljudi, ki jih globoko spoštujem, me je letos ponovno nagovorilo. Po temeljitem premisleku in po iskreni podpori v družini sem se odločila. Predsedniška funkcija, ki jo vidim kot branik ustave in človekovih pravic, mi je zelo blizu. Prav s te pozicije lahko vse, kar znam, kar zmorem in kar sem se naučila, najbolj koristno prenesem ljudem.
Če pogledate zadnjih nekaj let predsednikovanja Boruta Pahorja, kaj bi vi naredili bolje?
Nedvomno gre pri predsedniku Pahorju pohvaliti njegovo mednarodno delovanje in prizadevanja za spravo. Kljub temu pa menim, da je bil predsednik Pahor ob ključnih trenutkih, ko bi bilo potrebno opozoriti na demokratične odklone, tiho. Še posebej je bilo to izrazito v času covidne pandemije, ko je takratna vlada vladala in omejevala človekove pravice z odloki. Sama ne bom tiho. Ob najavi kandidature sem zapisala, da se spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj.
Predsednik republike zastopa vse, tudi mlade, ki berejo ta intervju. Kaj menite glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike, ki povzroča stisko predvsem mladim in s tem zakasnjuje njihovo osamosvojitev? Kako bi se tega lotili?
Premalo se zavedamo, da je uspešna stanovanjska politika, usmerjena v mlade, tudi eden od temeljev gospodarskega razvoja in rasti na vseh ravneh, od lokalne do globalne. Izzivi mladih pa se pri nas začnejo že s pomanjkanjem postelj v študentskih domovih, neurejenosti njihovih namestitev, visokih cenah pri zasebnikih. Sama se zavedam pomena in prispevka, ki ga mladi dajete družbi danes in še posebej dolgoročno. Če stanovanjska politika ne bo sposobna omogočiti dostopnih možnosti in priložnosti, da si doma ustvarite družino, kariero, boste vse to iskali drugod. Tega si res ne želim in moja prizadevanja bodo nedvomno usmerjena v to, da vse svoje potenciale uresničite doma.
Bi podprli, da bi se del proračuna namenil za izgradnjo novih študentskih domov, s čimer bi tudi nekoliko razbremenili nepremičninski trg?
Seveda, o tem ni nikakršnega dvoma, izziv glede tega sem omenila že v prejšnjem vprašanju.
Bivanjske skrbi velikokrat spremljajo zaposlitvene. Mladi se soočajo z zahtevnim trgom dela, veliko jih dela prekarno, zaradi česar so v negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve, usposobljen kader beži v tujino itd. Kako bi lahko država pripomogla k boljšim delovnim razmeram in s tem hitrejšo osamosvojitvijo mladih?
Dobri delodajalci se že danes obnašajo odgovorno do svojih zaposlenih. Zavedajo se, da njihove konkurenčnosti na trgu ne ustvarjajo stroji in tehnologija, saj je ta za denar na voljo povsod po svetu, temveč njihovi zaposleni s svojimi idejami, znanjem, s potencialom, da kreirajo spremembe, novosti, preboje. Vsesplošen dvig odgovornega odnosa do zaposlenih je vsekakor potreben in zahteva še precej izobraževanja in ozaveščanja med delodajalci. Precej pa je k spremembi odnosa do zaposlenih prispevala pandemija, ki je iz določenih panog tako rekoč posrkala na tisoče zaposlenih. Delodajalci so se soočili z dejstvom, da brez dobrih zaposlenih ni posla. Danes imamo tako najnižjo stopnjo brezposelnosti. Ponoven razcvet štipendiranja, različne oblike stimuliranja, kot so stanovanja, vrtci v podjetjih in podobno je le nekaj možnih vzvodov, ki jih že uporabljajo v tujini. Nekaj mora za rešitev tega izziva narediti politika, drugi del pa delodajalci.
Mlade skrbi, v kakšnem svetu bodo odraščali. Je skrb za okolje in prihodnost Zemlje med vašimi prioritetami?
Nedvomno je to ena od mojih prioritet in to prav zaradi vas, mladih, ki smo vam dolžni prepustiti ta planet v dobri kondiciji. Ključna sporočila sem ujela tudi v kratek film, ki je objavljen na moji spletni strani. Za problematiko podnebnih sprememb bom v svojem kabinetu, v kolikor bom izvoljena, angažirala tudi svetovalca ali svetovalko, kar bo tematiko podnebnih sprememb in ekosistemov nenehno ohranjalo v centru pozornosti.
Raziskave med mladimi beležijo visoko stopnjo duševnih stisk, ki se je z izolacijo in drugimi ukrepi med pandemijo še povečala. Zagovarjate ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja?
Seveda, vsekakor. Bolniki z duševnimi stiskami so prevečkrat stigmatizirani in potisnjeni na družbeni rob. Zato je primerna zakonodaja okvir, znotraj katerega se tudi za tovrstne bolezni oblikujejo sistemske rešitve in vsakomur, ki ga bolezen doleti, omogoči ustrezno obravnavo.
Kaj bi odgovorili tistim, ki mislijo, da je predsednik republike dejansko zgolj funkcija in nima velike vrednosti?
Vsem tovrstnim skeptikom bi sporočila, da nimajo prav. Predsednik ali predsednica države je najvišji funkcionar v republiki, izvoljen neposredno, z voljo ljudstva. Izvoljen ali izvoljena je z večino glasov, ki mu jih oziroma ji namenijo volivci in volivke, ki pridejo na volišča. To funkciji daje izjemno veliko legitimiteto in moralno moč, avtoriteto in tudi odgovornost. Zato je funkcija predsednice države mnogo več kot le nekaj alinej, zapisanih na papirju. Predsednica ima številne vzvode, kot so organizacija posvetov o ključnih temah, ki tarejo družbo ali povabilo odločevalcem na pogovor in iskanje poenotenja na vsebinah, ki so prednostne, da se zagotovi razvoj in blaginja državljanov in državljank. Predsednica je pomemben sooblikovalec zunanje politike države, graditelj dobrih mednarodnih odnosov, ugleda in veljave države v mednarodnem prostoru. Znotraj pa morebiti celo najbolj pomemben branik ustave, ustavnega reda, človekovih pravic. Predsednik s svojimi stališči daje pomembnost, osvetljuje in opozarja na vsebine, ki zahtevajo pozornost odločevalcev ali državljanov in državljank.
Mladi so prihodnost, vendar jih je večina precej oddaljena od političnega dogajanja. Kako se jim boste približali?
Politične stranke sicer v svojih programih pogosto navajajo rešitve za problematiko vas, mladih. Vendar te obljube po volitvah večinoma ostanejo neizpolnjene. Zato mladi izgubljate zaupanje v politiko, saj se zdi, da na vas politični predstavniki prevečkrat pozabijo. Tega se zelo zavedam. Na drugi strani pa sem prepričana, da ste mladi že danes zelo blizu mojim stališčem, saj se temam, ki zadevajo vas, intenzivno posvečam. Če bom izvoljena, bom zgled povezovanja tako s posameznimi generacijami, kot tudi medgeneracijsko. Gotovo bodo v mojem programu posveti za mlade, v katerih bomo odpirali teme, ki so za vas ključne. Med temi pa bo govor tudi o volitvah, kot prazniku demokracije in priložnosti, da izrazite vaše stališče. Na volitvah se praviloma odloča o prihodnosti, o tem, kaj se bo z družbo dogajalo, kdo jo bo vodil v naslednjih štirih, petih letih, pa tudi v precej bolj oddaljeni prihodnosti. Kadarkoli pa se odloča o prihodnosti, je to stvar in čas mladih.
Nam lahko za konec zaupate svoj najljubši spomin iz študentskih let?
Lepih študentskih spominov je veliko. Če bi morala katerega posebej izpostaviti, pa je to letenje za Adrio Airways in Croatio Airlines. Stevardesa sem bila skoraj celotno študentsko obdobje. Prijetni so bili tudi klepeti in druženja s sošolci in sošolkami, z mnogimi imam še danes stike. Vedno sem rada v družbi, nisem volk samotar.
Novinar
