Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. oktobra. Ker je pomembno, da se tudi mladi odpravijo na volišča in soodločajo o svoji prihodnosti, smo zate vseh sedem predsedniških kandidatov in kandidatk povprašali o temah, ki zadevajo predvsem mlade.
Kandidat za predsednika države Janez Cigler Kralj je politolog, vodja poslanske skupine stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) v državnem zboru in podpredsednik te stranke. V času prejšnje vlade (tretje vlade Janeza Janše), ko je NSi tvorila koalicijo z SDS, SMC in Desus, je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prvi stik s politiko je imel leta 2004 kot prostovoljec v volilni kampanji NSi. Je mož in oče, rad ima naravo, preprosto življenje in delo okoli hiše.
Kandidata za predsednika države Janeza Ciglerja Kralja smo povprašali, kaj meni o stanovanjski problematiki, duševnih stiskah mladih in prehodu mladih na trg dela. Česa se spominja iz svojih študentskih let in kaj bi naredil drugače od predsednika Pahorja?
Začnimo s po eni strani najlažjim, po drugi pa najtežjim vprašanjem – zakaj kandidirate?
Kandidiram zato, ker sem hotel v kampanjo vnesti vrednote, ki jih zagovarjam in bi jih rad še močneje izpostavil. Želel bi si, da bi bilo delo spet cenjeno, da mora biti vsak, ki dela, tudi dostojno plačan. Hudo mi je, ko slišim ljudi, ki pravijo, da se delo ne splača. Rad bi, da kreativnost mladih dobi nov zagon, da razprejo krila in ugotovijo, da je v Sloveniji lepo živeti. Po drugi strani pa nikakor ne smemo pozabiti na ljudi, ki so iz različnih vzrokov v družbi ostali pri strani. Rad bi jih pritegnil, da bi znova čutili, da so del nas. Zagovarjam tudi zdravo domoljubje in ponos na svojo državo, odnos do družine, kar se nekaterim v teh globalnih časih zdi zastarelo, a mislim, da se vsi strinjamo, da tudi v tem hitro spreminjajočemu se svetu, potrebujemo kraj, kjer smo doma, kjer smo sprejeti in kjer lahko uresničimo svoje cilje.
Če pogledate zadnjih nekaj let predsednikovanja Boruta Pahorja, kaj bi vi naredili bolje?
Gospod Borut Pahor je po mojem mnenju naredil nekaj zelo pomembnega. Vsem nam je dal občutek, da je predsednik vseh. Sprožil je tudi nekaj odličnih pobud, npr. proces Brdo-Brioni. Vsak predsednik prinese nek svoj osebni pečat na to funkcijo, zato je zelo težko primerjati.
Predsednik republike zastopa vse, tudi mlade, ki berejo ta intervju. Kaj menite glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike, ki povzroča stisko predvsem mladim in s tem zakasnjuje njihovo osamosvojitev? Kako bi se tega lotili?
Že dolga leta se o tem predvsem govori, prave volje pa nekako ni. Kot predsednik bi krepil zavedanje, da je treba v Sloveniji zagotoviti takšno okolje, v katerem bodo mladi lahko našli vse pogoje, da uresničijo svoje karierne načrte in si ustvarijo družino. Da jim tega ne bi bilo treba iskati v tujini oziroma, da bi tja odhajali samo po izkušnje in nova znanja, potem pa bi se vračali domov. Eden ključnih temeljev za to pa je seveda stanovanje. Kot predsednik republike bi izvršni oblasti na različne načine dal vedeti, da brez mladih in njihovega intelektualnega potenciala ne bomo uresničili načrtov, da bi se uvrstili med najbolj razvite države na svetu.
Bi podprli, da bi se del proračuna namenil za izgradnjo novih študentskih domov, s čimer bi tudi nekoliko razbremenili nepremičninski trg?
Gradnja študentskih domov je zelo pomembna zlasti zato, ker je v Sloveniji trg najemnih stanovanj zelo neurejen in neusmiljen do mladih, ki s svojimi prihodki niso kos podivjanim cenam in pogojem najema, ki dostikrat mejijo na pravo izkoriščanje. Večje število študentskih postelj bi pomenilo bolj nadzorovane pogoje in manj stresa za študente, ki bi se morali prvenstveno posvetiti izobraževanju.
Bivanjske skrbi velikokrat spremljajo zaposlitvene. Mladi se soočajo z zahtevnim trgom dela, veliko jih dela prekarno, zaradi česar so v negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve, usposobljen kader beži v tujino itd. Kako bi lahko država pripomogla k boljšim delovnim razmeram in s tem hitrejšo osamosvojitvijo mladih?
Tako v NSi-ju kot sam se že ves čas zavzemamo za boljši davčni sistem, ki ne bi dušil gospodarstva in po drugi strani razbremenil prebivalstvo, da bi jim več ostalo v žepih. Vlada, v kateri smo sodelovali, je s svojim dohodninskim zakonom naredila velik korak v to smer, vendar pa žal trenutna želi to na vsak način izbrisati, menim, da predvsem zato, ker je to uvedla prejšnja vlada, kot pa zaradi česarkoli drugega. Naš predlog je vseboval tudi različne spodbude za zaposlovanje mladih in tistih, ki prvič iščejo zaposlitev. Premalo je zavedanja, da zdravo gospodarstvo pomeni tudi dober temelj za državo blaginje.
Mlade skrbi, v kakšnem svetu bodo odraščali. Je skrb za okolje in prihodnost Zemlje med vašimi prioritetami?
Skrb za okolje bi moralo biti med prioritetami vseh nas, saj nikjer drugje kot prav v tem primeru vsi sedimo v istem čolnu. Če uničimo okolje do te mere, da si ne bo več opomoglo, nimamo kam iti. Skrb za okolje bi moralo postati življenjski slog že od malih nog naprej.
Raziskave med mladimi beležijo visoko stopnjo duševnih stisk, ki se je z izolacijo in drugimi ukrepi med pandemijo še povečala. Zagovarjate ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja?
Podatki o tem so prav zastrašujoči in če se bo trend nadaljeval, bomo morali govoriti o novi epidemiji, tokrat epidemiji duševnih stisk in težav. Vsekakor zagovarjam ureditev zakonodaje na tem področju in prilagoditev razmeram, v katerih so se znašli mladi.
Kaj bi odgovorili tistim, ki mislijo, da je predsednik republike dejansko zgolj funkcija in nima velike vrednosti?
Predsednik republike je edini neposredno voljeni visoki predstavnik države. Že zato je več kot le funkcija, je pa res, da je to tudi položaj, ki je zelo odvisen od vsakokratnega predsednika in njegovega osebnega pristopa. Predsednik je lahko in po mojem mora biti moralna avtoriteta, saj le tako njegova beseda doseže kak učinek, ko se oglasi.
Mladi so prihodnost, vendar jih je večina precej oddaljena od političnega dogajanja. Kako se jim boste približali?
Eden mojih neposrednih poskusov je, da svojo predsedniško kampanjo vodim tudi na TikToku in skušam mlade pritegniti in jih povabiti, da izrazijo svoje mnenje. Bi pa kot predsednik vsekakor oblikoval nek forum, v okviru katerega bi mlade vključil v razpravo o aktualnih vprašanjih in prihodnosti Slovenije.
Nam lahko za konec zaupate vaš najljubši spomin iz študentskih let?
Študentska leta so bila res lepa, študiral sem na FDV in stanoval v »čokoladnih« blokih. Najljubši spomin teh let pa je to, da sva s Klavdijo, mojo ženo in materjo najinim štirim otrokom, postala par na petek 13. 10. 2000 in to me je zaznamovalo za celo življenje.
Novinar
