Ob bližajočem se festivalu elektronske, eksperimentalne in ambientalne glasbe SONICA, ki se bo med 18. in 20. aprilom odvijal na različnih lokacijah po Ljubljani smo se pogovarjali s sokuratorjem in festivalsko vodjo za stike z javnostjo, Jašo Bužinelom.
Kaj vse predstavlja festival SONICA?
Mednarodni festival SONICA se že 16 let posveča predstavljanju avtorsko izstopajočih imen iz različnih sfer sodobne elektronske, plesne, eksperimentalne in ambientalne glasbe. Med odmevnejšimi ustvarjalkami in ustvarjalci, ki smo jih gostili v zadnjih letih, so bili recimo William Basinski, Alessandro Cortini, Actress in Marina Rosenfeld, letos pa med drugim gostimo slovensko premiero priznanega čilensko-ameriškega glasbenika in producenta Nicolasa Jaara.
Pomemben segment predstavlja tudi vsakoletni spremljevalni umetniški program, ki vključuje različne razstave, predavanja, pogovore in okrogle mize. Fokus je na različnih oblikah avdiovizualnih umetniških praks kot tudi zvočni umetnosti. V MSUM-u na Muzejski ploščadi na Metelkovi si recimo v sklopu festivala SONICA 2024 do 28. aprila lahko ogledate avdio-vizualno instalacijo Cascade katalonskega zvočnega umetnika Marca Vilanove, ki obiskovalce interaktivno ozavešča o ekoloških aspektih nevidne narave (infrazvočne frekvence slapov, ki pticam selivkam pomagajo pri vračanju domov).
V čem je 16. edicija festivala posebna, na kaj ste letos še posebej ponosni?
Veselimo se predvsem različh premiernih nastopov v Sloveniji. Poleg že omenjenega Nicolasa Jaara se bodo v Ljubljani prvič predstavili kenijski mojster ambientalne glasbe KMRU, samosvoji vietnamski kolektiv Rắn Cạp Đuôi Collective, francoski trio NZE NZE, pa tudi prodorna britanska didžeja Laksa in re:ni, ki sta ravno imela odmevni izdaji pri priznanih techno založbah Ilian Tape in Timedance. Izspostaviti pa gre tudi avdiovizualni šov »Jbal Rrsas« tunizijske vizionarke arabske elektronike Deene Abdelwahed v Cukrarni.
Katere so novitete festivala?
Letošnja edicija ne prinaša posebnih novitet, bolj se zdi nekakšno organsko nadaljevanje lanske edicije, ki je bila posvečena »translokalnemu podzemlju«, skratka specifičnim zvokom iz različnih lokalnih scen iz vseh kontinentov. SONICA želi predvsem izpostaviti tiste ustvarjalke in ustvarjalce, ki s svojim enkratnim pristopom k glasbenemu ustvarjanju ponujajo resnično sveže oblike sodobne elektronske in eksperimentalne glasbe, ki niso le copypaste nekih prežvečenih žanrov in zvokov.
Zakaj ravno tema »glokalizacije«?
Kot rečeno je letošnja tema nadaljevanje lanske. Izraz predstavlja hibrid med globalizacijo in lokalizacijo. Tema osvetljuje nasprotje med silami globalizacije, ki nas silijo v neko uniformiranost, podobnost, univerzalnost, in lokalnimi identitetami, prepričanji in tradicijami, ki so specifične za neka okolja in nas delajo posebne. Zato smo v letošnji program vključili usvarjalke in ustvarjalce, ki v svoji praksi stavijo na povsem specifične estetike, ki izhajajo iz lokalnih in regionalnih senzibilnosti ter tako kljubujejo globalni kulturni uravnilovki. Abdelwahed recimo s tunizijskimi ritmikami in arabskimi glasbenimi formami, KMRU z vključevanjem terenskih posnetkov rodnega Nairobija v svoje ambientalne produckije, poljska skladateljica Martyna Basta z vključevanjem tradicionalnih poljskih instrumentov, kot so citre, itd.
Katere koncerte in druge dogodke v letošnjem programu priporočate?
Vsak od štirih dogodkov v treh dneh je konceptualno zaokrožen in prinaša nastop enega prepoznavnejšega imena in drugih manj uveljavljenih, a zato nič manj zanimivih ustvarjalk in ustvarjalcev. Če so vam bližje ritmi Bližnjega vzhoda, ne gre zamuditi Deene Abdelwaed v Cukrarni; če bi radi videli eno največjih imen sodobne elektronike, morate na Nicolasa Jaara v Kino Šiška; za klubsko poslastico morate v petek v Channel Zero na Lakso in re:ni; če pa bi radi doživeli pravo zvočno masažo pa priporočam ambientalni nastop KMRU-ja v Cankarjevem domu.
Kaj prinaša Sonica rezidenca 2024, povejte nam malo več?
SONICA skoraj vsako leto organizira tudi rezidenco za različne umetnike, ki potem v času festivala pripravijo nov avtorski material in ga predstavijo na festivalu. Rezidence so vedno nekaj posebnega, nepredvidljivega, saj ne veš točno, kaj bo nastalo. Letošnja SONICA rezidenca vključuje tri samosvoje umetnice s precej različnimi poetikami, domačo harfistko rouge-ah in VJ-ko Pixel Bambi ter ameriško skladateljico/harfistko Bridget Ferrill. Na zaključnem večeru v Klubu CD bodo predstavile nov, v času festivala nastali material, nekakšno avdiovizualno pustolovščino, zaznamovano z močnimi podobami, nenavadnimi zvoki, elementi pop glasbe in celo hrupom.
Katerega izvajalca je bilo najtežje pridobiti za sodelovanje?
Vsekakor je bil najdolgotrajnejši proces potrditev slovenske premiere Nicolasa Jaara v Kinu Šiška, saj Jaar spada med najbolj prepoznavna imena na svetovni elektronski glasbeni sceni, smo pa zato še toliko bolj veseli, da ga bomo kot prvi gostili v širši regiji.
V čem je festival drugačen od drugih v Sloveniji in kaj, kot elektronsko-ambientalen festival prinaša v srednje evropski prostor?
V Sloveniji pravzaprav ni podobnih festivalov. Na eni strani imamo take, ki so usmerjeni na klubsko/plesno elektroniko (Grounded, Butik, Drops itd.), na drugi bolj nišne, eksperimentalno usmerjene. Prednost SONICE je prav iskanje skupnih točk in povezav med elektronsko, klubsko, eksperimentalno in ambientalno glasbo, poleg tega pa tudi spremljevalni umetniški program, ki je posebnost za festivale elektronske glasbe.
Kaj so prednosti festivala od ostalih podobnih v regiji?
Če drži, da obstaja nekaj sorodnih festivalov v srednjeevropskem prostoru, recimo Elevate v Gradcu ali Lunchmeat v Pragi, pa je SONICA edini tovrstni mednarodni festival na Balkanu. Posebnost je predvsem v tem, da lahko na festivalu slišimo mednarodno uveljavljena glasbena imena, ki sicer le redko zaidejo v ta prostor.
Kakšni so načrti za prihodnost festivala, je možna tudi širitev določenih dogodkov izven Ljubljane?
SONICA je v zadnjih 16 letih veliko delovala tudi onstran domačih meja. Razne dogodke smo gostili v Londonu, Wroclawu, Trstu, Benetkah, Dunaju, Berlinu, Zagrebu in Beogradu, seveda pa je v načrtu še več tovrstnih sodelovanj in gostovanj. Podobno smo gostili tudi v različnih slovenskih mestih, trenutno pa je v načrtu tudi nekaj podobnih sodelovanj. Je pa veliko stvari odvisnih od finančne in nasploh družbeno-politične klime. Vsekakor želimo še naprej graditi na prepoznavnosti naše platforme v širši balkanski in srednjeevropski regiji in nišnim ustvarjalkam ter ustvarjalcem ponujati možnosti, da svojo umetnost predstavijo slovenski in reginonalni javnosti. Po drugi strani pa domači publiki ponuditi čim več vrhuncev sodobne elektronske, eksperimentalne in ambientalne glasbe.
Prihaja festival, ki ga ljubitelji elektronske glasbe ne smejo zamuditi
Novinar
