Pia Wallner in Gašpar Marinič sta mlada modna oblikovalca, ki sta se s svojimi kreacijami predstavila tudi na nedavnem Ljubljanskem tednu mode (LJFW). Kaj ju navdihuje pri delu ter kje vidita razvoj modne industrije, nas je zanimalo v pogovoru, kjer sta izpostavila tudi pomen trajnosti in vključenosti modne industrije v širše družbeno okolje.
Kako se je vajin slog oz. pristop do oblikovanja skozi leta razvijal?
Pia: Vsekakor bila je močan temelj izobrazba na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF), kjer sem se naučila tudi osnov krojenja in šivanja, sem pa v zadnjem času v oblikovanju bolj sproščena. Včasih sem si za vsak projekt nalagala pritisk, da mora biti to najboljša stvar, ki sem jo kadarkoli naredila. Zdaj pa predvsem opazujem življenje, ki se dogaja okoli mene, iz njega vlečem zanimive elemente in uživam v procesu.
Gašpar: Moj pristop do oblikovanja se je najprej razvijal skoti tri leta dodiplomskega študija, kjer sem imel priložnost delati pod vodstvom različnih mentoric. Te so imele različne pristope in poglede na modo. Preko projektov sem tako dobil vpogled v več različnih načinov oblikovanja, razmišljanja in raziskovanja, ki so mi omogočili odkriti lasten pristop in pogled na modo. Moj slog se je razvil iz zelo eksperimentalnih začetkov v nosljivega, z močnim poudarkom na zgodbi.
Kaj vaju pri delu najbolj navdihuje?
Pia: To, da se nikoli ne konča.
Gašpar: Najbolj me navdihuje pop-kultura, kvir skupnost in nočno življenje.
Kakšni so vajini vtisi ob sodelovanju na LJFW? Sta sodelovala prvič?
Pia: Gotovo je bila predstavitev kolekcije en velik korak naprej, čeprav to ni bila moja prva modna revija. Z zaodrjem tega dogodka sem se prvič srečala, ko sem na fittingih in med revijo asistirala eni od slovenskih oblikovalk, prvič pa se je po pisti LJFW že oktobra 2018 sprehodila moja srajca kot finalistka Pentljinega natečaja. Gotovo pa je bila to najbolj široka publika do sedaj.
Gašpar: Letos sem sodeloval drugič. Na naši fakulteti vsako leto izberejo najboljše kolekcije, ki dobijo možnost predstavitve na LJFW. Menim, da gre za zelo dobro priložnost bodočih modnih oblikovalcev, da širši slovenski publiki pokažejo svoje delo. Letošnji vtis je zunanje pozitiven, »behind the scenes« pa vse drugo kot to.
Kaj nagovarja vajina letošnja kolekcija? Od kje navdih zanjo?
Pia: Kolekcija slovenski kavboj je nastala v sodelovanju z Anžetom Orešnikom. V resnici se je vse začelo, ko sva v Parizu naletela na skupino francoskih skavtinj. Ta skavtska estetika strogo krojenih oblačil, barvitost rutk in čudoviti detajli naju niso pustili pri miru, ker pa naju je po drugi strani vedno znova nagovarjala tudi ta slovenskost, sva združila ti identiteti.
Gašpar: Navdih za svojo kolekcijo sem črpal iz slovenske klubske scene in želje po pozornosti. Želel sem ustvariti nekaj preprostega, a kompleksnega.
Katere materiale in tehnike sta uporabljala pri ustvarjanju teh oblačil?
Pia: Veliko detajlov sva z Anžetom povzela iz skavtskega kroja ter oblačil, ki so zaznamovala najino odraščanje v ruralnem območju. Od tod kontrastni dvojni šivi, utilitarni žepi in gube, ki omogočajo gibanje. Beljen in barvan jeans sta nastala v procesu, z motivi na hlačnih žepih sva se poklonila motiviki slovenskega grba, z našitki na hlačah pa slovenskim pokrajinam. Pri izbiri materialov sva stremela k čim bolj naravnim materialom, bombažnemu kepru, jeansu in poplinu, ki sva jim dodala pletenine iz mešanice volne. Kravja koža pa je, preden je izginila iz trenda, krasila tla v dnevni sobi moje babice in v modnih dodatkih na novo zaživela.
Gašpar: V središču oblikovanja je bila ročna tehnika kvačkanja, s katero sem združeval umetno usnje in efektno prejo. Omogočila mi je, pa tudi predelavo »Nord pločevink«, s katerimi sem ustvaril torbice. Del kolekcije je bil »upcikliran« iz starih žametnih hlač.
Sta med ustvarjanjem kolekcije imeli v mislih kakšno posebno ciljno publiko?
Pia: Kolekcija je ustvarjena za vse slovenske kavboje. S tem kavbojem asociiram predvsem ta odnos, da si ponosen na to, kar si, čeprav si morda malo kmet. V Sloveniji je kmet še vedno viden kot nekaj nižjega, manjvrednega, »prav tako kot smo bili tudi Slovenci, kot narod, skozi zgodovino videni kot manjvredni«. S kolekcijo sva želela predvsem na en humoren način pokazati, da nam je v resnici vsem pri srcu kravica (najbolj kmečka žival), da nas (razen tistih z alergijami) navduši pomladni travnik in da smo včasih najbolj veseli zelo preprostih stvari. Publike si tako nisva želela omejiti na specifično skupino, ker se nama zdi, da se lahko čisto vsak najde v tem.
Gašpar: V svojem ustvarjanju zaenkrat nimam specifične ciljne publike, imam pa vizualno podobo osebe, ki predstavlja mojo identiteto sveta, ki ga preko modnega oblikovanja ustvarjam.
Kako sta doživela prve odzive na vajino kolekcijo, ki sta jo predstavila na Ljubljanskem tednu mode?
Pia: Sprejela sem jih s ponosom in hvaležnostjo. Še posebej pa nagrado WOW za najboljšo študentsko kolekcijo, ki se še vedno zdi nekaj neresničnega. Je pa to vsekakor ena velika potrditev, da nekaj delam prav.
Gašpar: Žal letos nisem bil fizično prisoten, tako, da sem edine odzive dobil preko socialnih omrežij. Za razliko od lani sem slišal samo dobre komentarje. V Sloveniji je javnost še zmeraj modno neizobražena in konservativna.
Kakšna se vama je zdela letošnja edicija LJFW? Vaju je kaj posebej navdušilo?
Pia: Najbolj me je navdušilo dejstvo, da sem lahko na pisti videla kolekcije sošolcev in sošolk in da sem jim lahko navdušeno zaploskala. Lepo je, ko v vsakem modelu vidiš del oblikovalca.
Gašpar: Posebej me je navdušila Sari Valenci. Mislim, da je bila to oblikovalsko in vsebinsko najboljša kolekcija letošnje edicije. Predstavljene kolekcije so bile kot vsako leto, ali dobre ali pa komercialne.
Kako pomembna se vama zdita aspekta trajnosti in večje raznolikost, k čemur vse bolj sledi slovenska moda?
Pia: Trajnost je ena zelo obsežna tema in veseli me, da se vedno več govori o njej ter poudarja njen pomen, a se mi zdi, da je kot narod še nismo osvojili. Še vedno se radi pohvalimo, kako poceni smo nekaj kupili, še vedno nam je res pomembno, da imamo na majčki logotip neke znamke, še vedno raje vržemo hlače stran, kot da bi popravili zadrgo. Trajnost je veliko več kot samo naravni materiali in tudi če želimo govoriti o raznolikosti – zakaj imamo enega starejšega modela, eno »plus size modelko«, dva temnopolta … Pozitivno bi izpostavila JKH in JSP, kjer so na pisto postavili precej razširjen nabor modelov, in pa Draž, ki je z motivi in glasbo slavil slovensko izročilo. Tudi to je del trajnosti.
Gašpar: Trajnost je nekaj, brez česar v današnjem svetu ne moremo ustvarjati. Je stvar, o kateri moramo ves čas razmišljati in jo vključevati v svoje delo. Zelo pomembno se mi zdi zavedanje vpliva hitre mode na okolje in njeno etičnost. Modna industrija poudarja etičnost izdelave oblačil od same produkcije materiala do končnega izdelka. Veliko vrednost imajo naravni in razgradljivi materiali. Pomembno je, da se zavedamo življenja izdelka, ki ga oblikujemo in tega, kaj se z njim zgodi, ko »umre« (end of life).
Kaj si mislita o »fast fashion« industriji? Bi morala biti visoka moda bolj dostopna za vse?
Pia: Industrija hitre mode temelji na potrošnji, za kar smo odgovorni prav vsi. Priznam, tudi sama kdaj posežem po mikavnih cenovno dostopnih kosih, me pa kar zmrazi, kadar na družabnih omrežjih zasledim influencerke s svojimi »unboxing« in »haul« videi, ki spodbujajo k marsikdaj nepotrebni potrošnji. In v takem okolju se je, po resnici povedano, težko upreti ponudbi. Ampak najhujše pa je, da tudi visoka moda tukaj ni več nedolžna. Glede na to, da raje uničijo višek, da izdelki ne bi izgubili vrednosti na trgu, niso nič boljši od industrije hitre mode. Če si že želimo nakupovanja, je dobra alternativa nakupovanje oblačil iz druge roke. Najbolj pomembno pa je, da cenimo to, kar že imamo, in da podpiramo lokalno.
Gašpar: Menim, da je »fast fashion« ali hitra moda nekaj zelo neetičnega, a istočasno neizogibnega. Velika večina ljudi ne ceni ročnih del in oblikovalskega dela. Istočasno pa je hitra moda nekaj dostopnega. Ne zdi se mi pravično zahtevati od vseh ljudi, da so ali brez oblačil ali pa kupujejo visoko modo, tako kot ne moremo pričakovati, da bodo izdelki iz visoke mode drastično bolj dostopni. Na koncu dneva je moda en velik »hajp«.
Česa bi si želela še več glede možnosti predstavitve mladih oblikovalcev v Sloveniji, kaj je morda že sedaj dobro?
Pia: Morda pogrešam dogajanje še v preostalih 51 tednih.
Gašpar: Trenutno imamo v Sloveniji več možnosti predstavitev mladih modnih oblikovalcev, od LJFW do različnih modnih tekmovanj. V okviru fakultete imamo tudi različne možnosti razstavljanja kolekcij v Mali galeriji Banke Slovenije, Mitnici in na Bienu v Kranju. Mislim, da je možnosti veliko in je na nas, da izpeljemo dobre projekte, s katerimi te možnosti dobimo.
Kaj menita o trenutni modi mladih? Kako slovensko modo približati mladi publiki?
Pia: Težko je odgovoriti, pa tudi ne bi želela posploševati mode mladih, ker se mi zdi, da je zelo razgibana. Predvsem se mi zdi, da mladi ne poznajo zares slovenske modne scene, ker jim ni predstavljena na pravi način in se še vedno sliši komentarje, da je LJFW za klovne.
Gašpar: Mislim, da je trenutna moda mladih kot zmeraj zelo raznolika. Imamo več vizualnih subkultur. Približati modo mladi publiki, pomeni predvsem spremeniti njihov pogled na modo in svet.
Kakšni so načrti za naslednje kolekcije in vajino ustvarjalno prihodnost?
Pia: Zelo posebnih načrtov nimam, za začetek si želim uspešno zaključiti študij in opraviti kako pripravništvo. Vedno me veseli delo na projektih, tako da bo morda spomladi spet čas za Srčkolov, ki ga organiziramo na fakulteti. Sicer pa bom rekla le, da je prihodnost svetla.
Gašpar: Trenutno svoj študij nadaljujem na IFM-ju, na smeri MA fashion – oblikovanje pletenin. Moja naslednja kolekcija bo tako šele čez leto in pol. Izobražujem se na pletilskem področju in nadgrajujem svoja oblikovalska znanja. Z raziskovanjem za svoj prvi projekt sem začel že v juliju, ko smo iz IFM-ja prejeli prve iztočnice. Veliko žal ne morem povedati, saj ne vem, v katero smer se bo projekt razvil. Zagotovo pa lahko trdim, da se zelo veselim končnega produkta.
Novinar
