Maj Škof je gimnazijo zaključil kot diamantni maturant Mednarodne mature (IB Diploma Programme). Ta mu je dala odlično podlago in služila kot odskočna deska za študij v tujini. Trenutno študira nevrobiologijo in psihopatologijo na podružnici New York University v Abu Dhabiju. Mlada univerza, ki je prvo generacijo študentov sprejela šele leta 2010, zaseda 27. mesto na lestvici Times Higher Education World University Rankings.
Kako to, da si se odločil za študij na NYU Abu Dhabi?
Že od osnovne šole sem vedel, da si po končani srednji šoli želim študirati v tujini. Priznam da NYUAD ni bil moja primarna izbira – precej časa sem se navduševal nad univerzami na Nizozemskem, predvsem nad univerzo Utrecht zaradi njihovega odličnega programa psihologije. Nato sem v tretjem letniku gimnazije poslušal predavanje gospe Zsuzsanne Kovacs, kjer sem bil seznanjen s to podružnico poznane Newyorške univerze. Takoj so me zamikale obljube o svetovno poznanih profesorjih, bogato založenih laboratorijih in razsežni knjižnici, dokončno pa me je prepričala priložnost o neprecenljivi izkušnji bivanja na Bližnjem vzhodu, saj me brez te pobude moja pota najverjetneje ne bi nikoli zanesla tako daleč po svetu.
Kako so potekale tvoje priprave na študij v Abu Dhabiju? Kdaj si začel razmišljati o ideji, kakšen je bil proces prijave in vpisa na univerzo ter kaj vse si moral pred odhodom urediti?
Ker sem za univerzo izvedel precej pozno, zgolj par mesecev pred prijavnim rokom, sem se moral precej podvizati, saj imajo tuje univerze precej obsežnejši proces prijave kot ga poznamo v Sloveniji. V sklopu prijavnice prvega kroga sem moral napisati dva eseja, večurni osebni vprašalnik in test angleškega jezika, nato pa še intervju s predstavnikom univerze v drugem krogu. Ko je bilo vse to uspešno za mano, sem moral ugotoviti le še, kako spakirati vse potrebno za polletni odhod.
Na NYU Abu Dhabi si smer študija izbereš nekoliko drugače kot pri nas. Bi opisal njihov sistem in zaupal kaj študiraš?
Za razliko od slovenskega načina, kjer si študentje najprej izberejo program študija, nato pa jim univerza dodeli že (deloma) dokončan urnik, je naš sistem skoraj popolnoma obraten. Velik delež prvošolskih študentov še ni povsem opredeljenih, iz katere smeri želijo diplomirati, zato jim univerza dovoli, da se dokončno odločijo šele v tretjem letniku študija. Zaradi široke izbire predmetov in nižjega števila obveznih predavanj kot je standard v Sloveniji, pa jim to dovoljuje nadaljnje odkrivanje novih interesov, ne da bi ogrozili pot, ki vodi do pridobivanja diplome.
Sam sem se že v prvem letniku odločil za smer psihologije s specializacijo v psihopatologiji, seveda sledeč načrtu »Pre-Med Track«, ki študentom zagotovi vse potrebno znanje za uspešno opravljene MCAT® vpisne izpite. Kasneje pa sem se odločil še za vzporedni študij biologije s specializacijo v nevrobiologiji ter minor v računalništvu in analizi podatkov, saj je tovrstno znanje izredno pomembno v biopsihološkem laboratoriju, v katerem delam med študijskim letom.
Tu bi rad omenil še eno zanimivost NYUAD, ki je, da mora vsakdo, ne glede na izbor študijske smeri, opraviti obvezen štiripredmetni program, reče se mu Core Curriculum. Ta naj bi zagotovil še dodatno širjenje naših obzorij. V sklopu tega programa si študentje izberejo po en predmet iz vsake od štirih kategorij: Art, Design, and Technology; Cultural Exploration and Analysis; Data and Discovery; in Structures of Thought and Society. To naj bi služilo temu, da se prav vsak, ne glede na to, katero področje študija mu bolj leži, vsaj delno spozna z vsem, kar njihova izobrazba lahko ponudi.
Si s študijem zadovoljen? Kaj ti je pri študiju najbolj in kaj najmanj všeč?
S študijem sem izredno zadovoljen, saj mi ponuja vrsto priložnosti, ki bi bile v Sloveniji najverjetneje nedosegljive. Na primer odlični nadaljnji in komplementarni programi k mojemu študiju, mentorstva svetovno znanih profesorjev in prijateljstva z nadobudnimi sošolci iz vsega sveta, s katerimi, upam, da bom stike ohranil še dolgo po končanih univerzitetnih letih. Kljub temu, da izbire študija niti najmanj ne obžalujem, me včasih zmoti omejen kontakt z družino in prijatelji v Sloveniji. Trenutno v Sloveniji preživim nekje od enega do dveh mesecev letno, kar precej omeji čas, ki ga lahko preživim z bližnjimi, a k sreči je s pomočjo moderne tehnologije precej preprosto ostati v virtualnem stiku.
Kako poteka tvoj običajen teden v Abu Dhabiju?
Rekel bi, da je moj običajen teden precej podoben tednu slovenskih študentov. Čez dan se večinoma udeležujem predavanj, zvečer pa imam izmeno v laboratoriju, kjer delam. V prostem času med predavanji se poskušam čim več družiti s prijatelji, kar struktura tega celovitega, dobro organiziranega kampusa precej olajša, in pa seveda se učiti. Največja razlika med vsakodnevnim življenjem v Sloveniji in Abu dabiju se mi zdi, da izhaja iz odmaknjenosti naše univerze, saj se nahajamo na umirjenem otoku izven mesta. Zaradi precej okrnjenih povezav mestnega prometa nam po navadi kampus uspe zapustiti le konec tedna, a je kampus več kot zadostno opremljen, da nam zaradi tega ne primanjkuje prav ničesar.
NYU Abu Dhabi je poznan po modernem kampusu. Kako bi ga opisal ti?
Kot je značilno za Združene Arabske Emirate naša podružnica v Abu Dabiju definitivno presega matično univerzo v arhitekturi, tehnološki naprednosti in efektivnosti. Marriet Westerman, bivša prorektorica NYUAD, je svojo kariero pretežno posvetila temu, da bi naš kampus naredila kar čimbolj samozadosten in trajnosten. To ji je tudi uspelo, z reciklažo skoraj 30 odstotkov vseh proizvedenih odpadkov, ekstrakcijo večine pitne vode kar iz zraka, celoten kampus pa je tudi ocenjen z Estidama 2 Pearl. Poleg štirinajstih študentskih domov z vrhunsko opremo, razsežnimi spalnicami (in seveda stalno klimatizacijo), se na kampusu najde še vrsto drugih storitev, kot sta dve jedilnici, Baraha prostori, ki simulirajo domače udobje, v katerem se študentje lahko družijo in igrajo vrsto iger, ter vrsto manjših trgovin in restavracij, čistilnico in celo Sushi restavracijo.
Kako je s stroški? Ima New York University šolnino, si dobil kakšno štipendijo?
Kot je znano za ameriške univerze so stroški študiranja astronomski. K sreči pa podružnica Abu Dhabi prejema zajetno denarno podporo s strani države, kar univerzi omogoča, da nudi polno kritje šolnine študentom, kot sem jaz, ki si sami tega ne bi mogli privoščiti.
Raznih slovenskih štipendij, kot je Ad futura, torej niti ne potrebuješ?
Tako je, s podporo njihove štipendije, in obštudijskega dela, nimam nikakršnih finančnih težav, vseeno pa prejemam tudi slovensko Zoisovo štipendijo, ki sem jo uspel pridobiti z dosežki zadnjih dveh let gimnazije.
Si se hitro vključil v novo okolje, spletel nova poznanstva in prijateljske vezi?
Prehod na univerzo je definitivno lahko precej strašljiva izkušnja, še posebej v primeru, kjer si se prisiljen preseliti v povsem novo državo, kjer ne poznaš nikogar. Prav v ta namen naša fakulteta izvaja tako-imenovana programa »Candidate Weekend« ter »Marhaba« teden. V sklopu teh smo se kot prvošolci udeležili vrsto skupnih aktivnosti, kot so nočni izlet v puščavo, voden ogled kampusa ter druženje v manjših skupinah, pod vodstvom starejših študentov. Menim, da je bil to odličen način, kako nas povezati med seboj, še preden nas je zajel stres in napor študijskega leta. Tudi sam še vedno cenim prijateljstva, ki sem jih stkal v tem obdobju.
Kaj pa tamkajšnja kultura? Koliko si kot študent v stiku z lokalnim prebivalstvom in življenjem?
Kot si lahko predstavljaš, je kultura Emiratov izredno drugačna v primerjavi z načinom življenja, kot smo ga navajeni v Sloveniji. A kljub temu, da je v mestu čutiti močan vpliv islamske vere, ki ga lahko opaziš v načinu oblačenja, ponudbah trgovin in delni segregaciji med spoloma, te razlike na samem kampusu skoraj ne obstajajo. V šali študentje med sabo NYUAD smatramo za ameriško ambasado v Abu Dabiju, saj je naš način življenja skoraj identičen temu, kot bi ga pričakovali v New Yorku, vključno z delno (seveda neuradno) pravno imuniteto, ki nam omogoča, da živimo bolj svobodno, kot bi nam dovoljevali nekateri državni zakoni.
Sedaj se ravno vračaš z izmenjave v New Yorku. Bi povedal še kaj o tej izkušnji? Se na obeh univerzah, torej v New Yorku in Abu Dhabiju dela podobno? Katere so glavne razlike in kateri sistem ti osebno bolj ustreza?
Tako je, le ena izmed mnogih bonitet NYUAD je ta, da študentom zagotovijo vsaj en semester študiranja »v tujini« na katerikoli izmed več kot 10 lokacij po vsem svetu. Sam sem se odločil za New York, saj je njihov predmetnik najbolje sovpadal s predmeti, ki sem jih pogrešal tu v Abu Dabiju, prav tako pa sem dobil okus tega, kako bi izgledalo moje življenje, če bi se odločil za nadaljnji študij v Ameriki. Glavna razlika med študijem na kampusu v Ameriki in Abu Dabiju najverjetneje izhaja iz strukture dotičnih faksov – medtem ko je NYUAD primerljiv z majhnim balonom, odrezanim od sveta, so stavbe faksa v Ameriki raztresene po celem Manhattnu in delu Brooklyna. Iz tega sledi, da si se kot študent v New Yorku prisiljen vključiti v kulturo mesta občutno bolj kot v Abu Dabiju. Slaba stran tega je, da se je včasih težje osredotočiti na svoje akademske načrte, vsekakor pa precej bolj spodbuja socializiranje in odkrivanje elementov izven univerze, ki so ravno tako koristni za tvoje življenje po študiju. Če bi se moral odločiti, kateri šolski sistem mi bolje ustreza, bi zagotovo izbral Abu Dabi, me pa selitev v New York mika kasneje v življenju, po končani izobrazbi.
Kakšni so potem tvoji načrti za prihodnost? Selitev v New York? Ali se boš še kaj vrnil v Slovenijo, te mika tudi doktorat?
Upam da mi po končanem študiju na NYUAD uspe slediti svojemu prvotnemu načrtu študija medicine (in sledeče specializacije iz psihiatrije), kamor se v tem trenutku že prijavljam. Primarna izbira je zaenkrat podružnica univerze Cornell v Qatarju, odločam pa se še med Grossman Medical School v New Yorku in univerzo Khalifa, tu, v Abu Dabiju. Če mi ta načrt spodleti, pa se bom najverjetneje vrnil v Evropo in poskušal pridobiti doktorat iz nevrobiologije v Nemčiji.
Imaš kakšen nasvet za tiste, ki jih mika študij v tuijini?
Drugega nasveta kot to, da vas strah pred odhodom v tujini ne sme ustaviti pred tem, da bi izkoristili to priložnost, nimam. Čeprav sem bil od začetka tudi sam precej nesiguren nad to spremembo v mojem življenju, je niti najmanj ne obžalujem. Aja, pa srečno!
Novinar
