Slovenska glasbena scena obsega veliko različnih pevcev in pevk, ki na glasbeno sceno prodirajo s svojo avtorsko glasbo. Špela Jezovšek, na glasbeni sceni znana kot Stella, si je v zadnjih letih s svojimi nastopi na Emi Freš, pojavnosti na radiu in glasbenimi nastopi, pridobila veliko pozornosti slovenske javnosti. Stello na radiu najpogosteje slišimo s pesmijo Zabluziva. Špela ustvarja predvsem v slovenščini, na njeni avtorski plošči pa lahko najdemo tudi singel v japonščini, ki ga prevajamo v Grom.
Z njo se je o ustvarjanju glasbe, življenju na Japonskem, kjer se trenutno izobražuje in o ciljih, ki jih vidi v svojem življenju, pogovarjala Špela Bošnjak.
Se lahko predstaviš našim bralcem?
Zdravo! Sem Stella oz. Špela Jezovšek, 23-letna pevka, ki je zasvojena s čustvi in ne zna obupati nad glasbo in umetnostjo.
Od kod je sploh prišel vzdevek Stella?
Iz Italije! Pri 18 letih sem šla v Italijo za 10 dni, kjer me je eden izmed kolegov vztrajno klical Zlejda. Ne vem zakaj, ampak ni si mogel zapomniti mojega imena. Dokler mu ni kolegica izpostavila, da se Špela sliši podobno kot Stella, oz. zvezda po italijansko. In to sem zdaj jaz, Špela Stella.
Kaj te navdihuje pri pisanju avtorske glasbe?
VSE! Ampak res vse. Lastna čustva, tuje zgodbe, prijateljeve besede, mamine besede, očetov nasmeh, jutranja skodelica kakava, vonj starega učbenika za slovenščino, občutek premetavanja na avtomobilskem sedežu, ko se vozim po gorski cesti polni lukenj … vse.
Kaj narediš, ko se ti »zatakne«?
Počivam. Pustim si čas. In ko se mi zdi, da sem se spočila, se brcnem v rit in grem naprej. (smeh)
Odšla si na Japonsko, kako je videti življenje tam?
Tako kot v Sloveniji, samo da ljudje govorijo po japonsko. Lahko sicer govorimo o posameznih specifikah, ki so drugačne, ampak konec koncev smo vsi ljudje, in velika večina nas živi v srednjem razredu moderne amerikanizirane družbe. Tudi tukaj je McDonald’s, tudi tukaj je Starbucks. Slednjega sicer v Sloveniji ni. (smeh)
Kaj imaš najraje glede Japonske?
Ljudje so neverjetno prijazni in uvidevni. Če že omenjamo specifike, tukaj imajo specializirana parkirišča za kolesa. In ogromno jih je. Enkrat sem nekje parkirala svoje kolo, ampak se je prevrnilo in kot domine podrlo še dva druga kolesa. V sekundi, ko sem skočila h kolesom da bi jih postavila nazaj, smo bili že trije. Japonci takoj pristopijo na pomoč, tudi totalnim neznancem. Če na cesti vprašaš za pot, ti človek ne bo samo povedal kam moraš iti, dobesedno bo šel s tabo. Govorim iz izkušenj.
Kaj je tisto, česar absolutno ne maraš glede Japonske in življenja v tej državi?
Drugače sem popolnoma zadovoljna s svojim življenjem, je pa ena stvar, ki mi glede japonske kulture ni preveč všeč. Pritisk nadrejenih. Na Japonskem je povsem normalno delati nadure skoraj vsak dan, saj ne smeš iti domov pred svojim nadrejenim. Prav tako je pričakovano, da greš s svojimi nadrejenimi zvečer na pijačo, se napiješ in zabavaš z njimi, nato pa naslednji dan spet zjutraj v službo kot da ni bilo nič. Seveda se lahko odločiš, da tega ne boš naredil, ampak v tem primeru baje ne boš ravno najljubši uslužbenec, se ne boš ravno najbolje razumel s sodelavci, in ne boš imel velikih možnosti za napredovanje. Vendar pa sem brala, da se v zadnjih časih stanje izboljšuje, in da se znajo novejše generacije veliko bolje postaviti zase, za svoje zdravje in osebno življenje. Prav tako pa ne želim, da berete moje besede kot stoprocentno resnico, saj nisem v realnosti nikoli delala v japonskem podjetju in ti podatki niso iz prve roke. Se je pa zanimivo pogovarjati o kulturnih razlikah, mar ne?
Ko pogledaš malo v prihodnost, kaj vidiš?
Samo malo? No, prav. Odkar sem se preselila na Japonsko, sem ugotovila, da je edina stvar, ki me kot osebo resnično izpopolnjuje, glasba. Sliši se posladkano, vendar se res najbolje počutim kot glasbenica, zato bom po končanem študiju usmerila vse svoje moči v svojo pevsko kariero, ki jo želim nadaljevati tako v Sloveniji kot tudi na Japonskem.
Če bi lahko izbrala en del katerekoli od tvojih pesmi, ki ima zate največje sporočilo, katerega bi izbrala?
Jaz sem na svet prišla živet, ne pa za dnar drhtet. Ta verz sva napisala skupaj z očetom, in do danes ostaja moja najbolj sporočilna izjava. Denar je seveda pomemben, ampak le kot sredstvo, ki mi omogoča, da delam to kar hočem.
Novinar
