Študent, ki prihaja na študij iz oddaljenih krajev, mora razmisliti, ali se je pripravljen vsakodnevno voziti na daljše relacije ali pa si mora poiskati drugo rešitev v študentskem domu ali stanovanju.
Bivanje v študentskih domovih je eden izmed najbolj razširjenih in hkrati tudi najcenejših oblik bivanja za študente. Študentski domovi so subvencioniran način bivanja, obenem pa predstavljajo najboljšo priložnost za druženje z drugimi študenti in najbolj nazorno predstavljajo študentski način življenja, saj se v domovih zbira množica študentov, ki se med seboj spoznavajo, povezujejo, študirajo in tudi zabavajo.
Subvencije za bivanje študentov se dodelujejo javnim in zasebnim zavodom, drugim pravnim osebam, registriranim za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi zasebnikom, lastnikom sob, ki sprejemajo študente v skladu z določili pravilnika. Subvencije se dodelijo študentom, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja iz pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov in s študentskim domom sklenejo nastanitveno pogodbo. Subvencija znaša najmanj 20 % povprečne mesečne cene bivanja.
Počasi se bližamo zaključku študentskega leta in ker se približuje novo, postaja vprašanje o študentskih domovih zopet aktualno. O študentskih domovih, povpraševanju in morebitnih novostih na področju bivanja smo se pogovarjali z direktorico študentskih domov v Ljubljani, gospo Ksenijo Preželj.
Kakšen je trend povpraševanja oz. koliko študentov ostane brez sob?
Trend povpraševanja je enak, vendar če jeseni ne pride do vselitve, študenti najdejo druge možnosti bivanja in tako nam ostajajo prazne postelje. Posebno se je to pokazalo po izselitvi bolonjskih absolventov, ki je bilo po moji oceni nespodobno.
Kako so študenti zadovoljni z bivalnimi prostori? Kako je za njih poskrbljeno?
Zadovoljstva študentov ne merimo, vendar ni posebnih pritožb. Študentje vse urejajo pri oskrbniku. Glede na to, da imamo dosti različnih standardov bivanja, se lahko študenti sami odločijo, kje bodo bivali, saj se lahko v enem letu preselijo kar petkrat.
Kje se pojavljajo problemi in nad čim se študenti največ pritožujejo?
Najpogostejši razlogi za nezadovoljstvo študentov so slabi medsebojni odnosi, težave pri sobivanju, higiena, posledice internih zabav in kajenje.
Koliko in kje se pojavlja izigravanje pravil? Kako rešujete problem „prodaje“ odločb?
Kršitve pravilnikov se pojavljajo, vendar jih domski red predvideva in potem ravnamo skladno z njegovimi določbami. Najpogostejše kršitve so neplačevanje stroškov bivanja, nespoštovanje navodil in drugo. „Goljufije“ z odločbami se kaznujejo z izselitvijo študenta in včasih tudi njegovega sostanovalca.
Kakšno je povpraševanje s strani tujih študentov, ki prihajajo k nam na izmenjavo?
Povpraševanje študentov, ki so pri nas na mednarodni izmenjavi, je veliko, vendar ima Univerza pri nas najetih pb. 400 postelj. Ostali pa bivajo pri zasebnikih v Ljubljani.
Kako pa so študentski domovi prilagojeni za študente s posebnimi potrebami?
Prilagojeni so skladno s standardi. Pri nas bivajo slepi, slabovidni, študentje z gibalnimi ovirami. Ti bivajo v posebnih prostorih, medtem ko so ostali razporejeni v študentskih domovih. Skupaj imamo 108 študentov invalidov.
Kakšno je zanimanje s strani študentskih družin in kako je urejeno za njihove otroke?
V naših študentskih domovih biva 25 študentskih družin, ki imajo skupaj 31 otrok. Imamo tudi svoj vrtec.
Se nam v kratkem obetajo spremembe na področju študentskega bivanja, se morda gradijo novi domovi?
V Ljubljani ne.
Zakaj bi študentom priporočili, naj se raje odločijo za bivanje v študentskem domu kot pa v najetih študentskih stanovanjih?
Bivanje v študentskih domovih je bolj primerno zaradi varnosti, primernega standarda, primerne cene in druženja z vrstniki. Nekateri pa so vseeno rajši pri zasebnikih.
Kakšni so pa vaši spomini na študentska leta? Ste tudi vi bivali v študentskem domu?
V študentskih letih nisem bivala v študentskem domu, morala pa sem sama skrbeti zase.
