Vuvu je inovativen projekt, ki združuje tradicijo, trajnost in sodobno oblikovanje. Za njim že od samega začetka stojita industrijska oblikovalca Črt Štrubelj in Luka Bernik, ki sta zasnovala keramično vlažilko prsti za rastline. Ta izkorišča princip osmoze in poskrbi za enakomerno vlaženje prsti do 14 dni. Hkrati v primerjavi z običajnim zalivanjem prihrani do 75 odstotkov vode. Vse Vuvu vlažilke ekipa še vedno ročno izdeluje in se lahko pohvali z značko odličnosti Made in Slovenia. Več o tem, kako sta idejo prenesla v uspešen produkt, pa bosta v intervjuju povedala ustanovitelja sama.
Pozdravljena, Črt in Luka. Začnimo na začetku: kdo se je domislil vlažilke, ki bi olajšala zalivanje rastlin in kje sta dobila to inovativno idejo?
Luka: Pozdravljena Tjaša, hvala za tako lep in informativen uvod. Ideja za vlažilko prsti se je porodila Črtu in je bila ena izmed idej, ki sva jih imela za prijavo na natečaj Povezovanje sodobnega oblikovanja in obrti. Natančneje rečeno bi bilo, da je Črt že vedel za princip olle, na katerem je zrastel Vuvu. Princip, ki je omogočal poljščinam v sušnem podnebju, da rastejo naprej. Olle so večje, amforam podobne, glinene posode. Te se zakoplje v zemljo, vanjo se natoči vodo in zaradi materialne lastnosti gline, ki je spečena na nizki temperaturi, le te vlažijo prst okoli olle. Od tu sva gradila naprej in nekako prišla do primerne namembnosti za uporabo tega principa v današnjem svetu.
Črt: Ja, idej za poziv sva imela kar veliko, na koncu pa je bila vlažilka najprimernejša. Pravzaprav ideja olle, ni bila tako pomembna kot samo oblikovanje, ki sva ga z Lukom izvedla skupaj. Tekom oblikovanja sva se v bistvu največ ukvarjala s tem, kako prilagoditi princip zalivanja preko porozne gline na use-case domačih notranjih in zunanjih rastlin v loncih. Ta princip se nama je zdel odličen za zmanjšanje porabe vode v gospodinjstvih. Z Vuvu-jem je poraba pri zalivanju rastlin do 75 odstotkov manjša.
Kako bi iz prve roke opisala in predstavila vlažilko? Kaj je Vuvu?
Črt: Vuvu je keramična vlažilka prsti, ki dovaja rastlinam ravno toliko vode kot jo potrebujejo. Rastline z Vuvu-jem ne moramo nikoli preveč zaliti, obenem pa nas vizualno in preko dotika opominja na zalivanje, če pozabimo.
Luka: Vuvu vidiva, da deluje kot nekak uporabniški vmesnik med rastlinami in ljudmi. Rastlini pomaga pri komunikaciji svojih potreb tistemu, ki za njih skrbi. Nego in skrb rastlin približa tudi čistemu začetniku, hkrati pa je estetsko dovršen.
Sliši se kot inovativna, a hkrati preprosta rešitev vsakdanjih težav. Brez umetne inteligence in sodobnih tehnologij, pa vendar na osnovi naravnih zakonitosti. Kljub temu si lahko predstavljam, da so vama pri zasnovi na poti stali različni izzivi. Kako bi opisala te začetke?
Luka: Ja, izzivov je bilo, kar nekaj, večina jih je bila povezanih z odkrivanjem sveta, v katerega se sama podajava prvič. Nobeden od naju poprej ni imel resnih izkušenj v keramiki ali podjetništvu. Sva pa bila zato toliko bolj zagnana in do neke mere naivna in trmasta, da sva si upala stvari narediti na drugačen način. Prav zaradi tega je Vuvu tak kot je danes.
Črt: Ravno zaradi neznanja sva lahko določene stvari pogledala z drugega zornega kota. Na primer, take oblike se ne bi lotil nihče, ki se resno ukvarja z glino, ker jo je zelo težko izdelati, in sva tudi dolgo časa razvijala sam proizvodni proces. Je pa ravno ta oblika ključna za funkcionalnost. Ukrivljenost oblike omogoča, da pri uporabi ne poškodujemo rastlin, odprt zgornji del pa omogoča zbiranje deževnice, če uporabljamo Vuvu na prostem, in lažje zalivanje. Prav tako ima oblika ravno pravo razmerje med površino in prostornino ter med obliko in vodnim tlakom. Spodaj je namreč manjša površina.
Ali lahko predstavita postopek izdelave Vuvu keramičnih posod? Torej, kako iz kosa gline pripravita uporaben in ličen izdelek?
Luka: Seveda, izdelava ni nobena skrivnost. V mavčne kalupe, ki jih izdelujemo sami, se vlije tekoča glina Po nekaj minutah se glina zlije nazaj v večji sod. Po nekaj urah se Vuvu-je odstrani iz kalupov in se jih posuši. Ko so čisto suhi se jih še malo zbrusi in pripravi za biskvitno pečenje. To je počasna peka do 980°C . Ko so spečeni, se jih čisti z gobico in poglazira. Sledi druga peka, tokrat na višji temperaturi, za glazure.
Črt: Ker ima Vuvu precej specifično obliko sva morala kar nekaj orodja oblikovati sama, na primer posebno posodo za glaziranje, klešče za glaziranje in še kaj. Izdelala sva tudi nekoliko nekonvencionalne kalupe, da se Vuvu-ji med sušenjem ne bi deformirali. Kalupi so dvodelni – en del je iz mavca, en del pa iz 3D tiskane plastike.
Kako sta povezana s Centrom za kreativnost in kako je to sodelovanje vplivalo na razvoj vajinega projekta?
Črt: Brez CZK-ja in poziva Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti, najbrž Vuvu sploh ne bi nikoli nastal.
Luka: Center za kreativnost nama je v bistvu krojil začetek najinega sodelovanja. Skupaj sva se prijavila na poziv in bila ena izmed desetih ustvarjalcev, katerih projekt je bil izbran za razstavo, kot tudi za finančno pomoč pri realizaciji projekta.
Črt: S CZK-jem sva bila del več razstav kar je tudi precej pripomoglo k prepoznavnosti izdelka in projekta.
Sta si že od začetka želela ustvariti produkt, ki bi ga uspešno lahko prodajala? Kako sta idejo spremenila v podjetniški projekt?
Luka: Nekako nama je bil cilj, ko sva opazila, da jih lahko izdelujeva sama, da je produkt potrjen tudi na trgu. Meni se zdi, da je to ena od potrditev, da si zadel namembnost ter ujel prav timing svoje rešitve.
Črt: Vuvu sva oblikovala, razvijala ter sedaj vodiva ob študiju industrijskega oblikovanja na ALUO (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani). Na Akademiji vse oblikovalske projekte pripeljemo do neke točke prototipiranja. Pri Vuvu sva želela iti dlje in videti, kako deluje celoten proces od ideje do prodaje. Oba sva se hotela preizkusiti tudi v podjetništvu. Obenem pa preko prodaje tudi financirati razvoj in oblikovanje. Se mi zdi, da se je to kar obrestovalo. Vuvu danes nisva več samo midva, ampak sodelujeva še s Kristino Klemenčič, ki pomaga pri Vuvu-jevi prisotnosti na socialnih omrežjih, in Aljažem Kranjcem, ki skrbi za grafično podobo. Občasno pomaga še Domen Klinc pri logistiki in IT-ju.
Kakšne pa so po vajinem mnenju pri nas razmere za mlade umetnike in rokodelce? Vidva sta namreč odličen dokaz, da to področje tudi danes lahko postreže s sodobnimi in inovativnimi rešitvami, prilagojenimi današnjim potrebam in željam.
Črt: Trenutno se vrača nek trend rokodelstva, kar kaže vse večje zanimanje za raznorazne delavnice, od ustvarjanja iz gline do šivanja. To se mi zdi izjemno pozitivno kar se tiče rokodelstva. Oblikovanje pa se mi zdi, da je še vedno premalo cenjeno in mogoče še bolj pomembno, sploh ni razumljeno. Oblikovanje še zdaleč ni samo estetiziranje, ampak je procesni pristop k razvijanju izdelkov, ki zadovoljujejo uporabniške, tržne in vedno bolj tudi socialne in okoljske kriterije.
Luka: Kar se tiče podjetništva je po najinem mnenju vedno lažje, še vedno pa je preveč preprek, da bi se lahko podal medtem, ko si še študent, na podjetniško pot.
Pri oblikovanju VuVu sta upoštevala tudi načela trajnosti in okoljske odgovornosti. Zakaj bi vajin izdelek označila kot okolju prijazen?
Črt: Meni osebno gre pri veliko produktih na živce green washing oziroma zeleno zavajanje. Z Vuvu-jem sva visoko raven okoljske odgovornosti vzela za oblikovalski izziv. Sva kar ponosna, da so vsi aspekti Vuvu-ja kar se da trajnostni, od proizvodnje do delovanja in embalaže.
Luka: Produkt je namenjen temu, da uporabniki porabijo pri zalivanju svojih rastlin manj vode. Principa trajnosti se striktno držimo tudi pri embalaži, kjer posvetimo veliko časa, da je embalaža 100-odstotno biorazgradljiva in porabi čim manj materialov.
Sta tudi sama velika ljubitelja rastlin? Imata doma veliko lončnic, ki jih zalivajo Vuvu vlažilke?
Luka: Jaz osebno nisem, je pa moja mati, kar pomeni, da ko gre ona na dopust, mene zadolži za skrb njenih rastlin. Z Vuvu-ji je to precej lažje, saj če jaz pozabim na njih, jih Vuvu ohrani pri življenju.
Črt: Jaz sem imel že pred Vuvu-jem zbirko rastlin, je pa moje zanimanje za rastline raslo skupaj z razvojem Vuvu-ja. Zdaj v garsonjeri sploh nimam več prostora za dodatne rože, čeprav bi si jih želel. Sem se pa lansko leto podal tudi v balkonsko vrtnarjenje in del hrane pridelal kar sam na balkonu s pomočjo Vuvujev.
Foto: Vuvu Design
Kakšen nasvet bi dala mladim oblikovalcem, ki želijo uresničiti svojo idejo, a so še povsem na začetku?
Črt: Meni se zdi, da težko v resnici dajem nasvete, ker sva tudi midva šele na začetku oblikovalske poti. Predvsem naj se zavedajo, da je oblikovanje sveta okoli nas izredno pomembna naloga, kar s seboj prinese tudi veliko odgovornost.
Luka: Mladim oblikovalcem bi dal nasvet, naj se čimprej povežejo še z drugimi poklici. In naj se zavedajo lastnega doprinosa.
In še za konec: kakšna je vajina vizija za prihodnost? Boste ostali majhna slovenska ekipa ali si želite širitve v tujino? Imata v mislih že kake nove projekte ali širitev ponudbe z novimi izdelki?
Črt: Trenutno vsi na Vuvu-ju delamo ob študiju in si predvsem želimo, da bi lahko še več časa posvečali projektu in mogoče razvoju novih produktov. Radi bi ostali odgovorno in socialno podjetje in Vuvu še naprej proizvajali v Sloveniji, seveda pa bi bilo fino imeti tudi mednarodne stranke.
Novinar
