Jennifer Niven je ameriška avtorica, ki se že leta uvršča na vrhove seznamov najbolj prodajanih knjig. Čeprav je v slovenščino prevedena le ena njena knjiga (za zdaj), je med bralci še kako poznana. Z lahkotnimi in težjimi tematikami se je zasidrala v srca oboževalcev in postala ne samo odlična avtorica, temveč tudi zgled mladim. Njena knjiga Vsaj en popoln dan (All the bright places), je lansko leto postala tudi film, ki si ga lahko ogledaš na Netflixu. Z nami se je pogovarjala o pisanju, navdihu, duševnih motnjah, domačem mestu, prihodnosti in nekaj malega o filmu.
Kako se pri vas začne proces pisanja zgodbe oziroma knjige? Iskanje navdiha, sestavljanje dogodkov, likov in tako naprej?
Zgodbe in like po navadi najdem v osebnih izkušnjah. Dogodki in osebe, ki so bili del mojega življenja, predstavljajo velik del mojih knjig. Od tistih prvih misli naprej pa liki rastejo, se razvijajo in prehajajo skozi odločitve, ki jim stojijo nasproti.
Običajni ljudje, ki počnejo izjemne stvari – to je tema vaših knjig, kako ste si jo izbrali?
Zato, ker sem fascinirana nad običajnimi ljudmi v ekstremnih situacijah. Morda zato, ker sem v življenju izgubila že veliko ljudi in občutila veliko žalosti. Vem, kaj je potrebno za to, da vzdržiš vse travme in spremembe, ki ti jih prinesejo taki dogodki. Težko je, ko se ti življenje obrne na glavo in se moraš spet postavljati na noge in preživeti na načine, ki jih nisi pričakoval. In tako vem, kako je najti svetle trenutke in lepe dni v težkih časih. Tema upanja mi je zelo pomembna.
Ko pišete like z določeno boleznijo in duševnim stanjem je verjetno potrebnega kar nekaj raziskovanja. Koliko časa namenite raziskovanju teh zadev?
Pri pisanju takih likov, predvsem najstnikov z duševnimi težavami in boleznimi, namenim ogromno časa raziskovanju določene teme. Čutim dolžnost, da lik in predvsem bolezen, predstavim tako, kot je v resnici. Da predstavim težave in stiske, skozi katere hodijo mladi s takimi ali drugačnimi težavami. Predvsem zato, ker je veliko takih motenj in bolezni povezanih s smrtjo. Pri knjigi Vsaj en popoln dan sem veliko črpala iz osebnih izkušenj. Veliko sem se pogovarjala s posamezniki, ki imajo duševne motnje in so se že soočili s samomorom. Poleg tega pa sem bila veliko v stiku s strokovnjaki na teh področjih. Vseeno pa sem na koncu želela čim bolj iskreno povedati svojo izkušnjo o fantu, ki sem ga ljubila in izgubila.
Prihajate iz mesta Indiane. Vam je pomembno, da svoje mesto vključite v zgodbe in kako samo poznavanje mesta vpliva na pisanje knjige in dogodkov?
Večina mojih knjig se dogaja v Indiani in njeni bližini, ker sem tam odraščala in hodila v šolo. Ko pišem zgodbo, kjer je lik iste starosti, kot sem bila jaz takrat, se v tistem svetu počutim kot doma. Svoje mesto si domišljam, ker mi to pomaga pri prikazu likov in dogodkov. Da le ti izpadejo resnični in pristni.
Vaša knjiga All the bright places ima drugačen naslov po prevodu v slovenščino. Imenuje se Vsaj en popoln dan. Kako se vam zdi ta naslov?
Zdi se mi res čudovit naslov. Knjiga je bila prevedena že v toliko jezikov, da mi je vedno v veselje, ko izvem, kako se imenuje v tem in tem jeziku. Obožujem pa vse!
Knjižna uspešnica in zdaj uspešen film. Koliko časa je preteklo od izida knjige do prvega stika z ustvarjalci filma in vaše misli ob tej priložnosti?
Za filmske pravice smo se odločili že devet mesecev preden je bila knjiga izdana (januar 2015). Tako smo čakali kar šest let od prvih začetkov do zaključka filma. Imela sem priložnost napisati scenarij in biti vključena v casting in ostale zadeve, ki se tičejo filma. Verjetno najtežja naloga je bila, katere prizore pustiti v filmu in katere izbrisati ven. Zame in za ustvarjalce filma je bila glavna naloga ta, da se duša in srce knjige preneseta tudi v film. Želeli smo, da gledalec doživlja enaka čustva, kot če bi bral knjigo. Tudi če se je nekaj v prenosu iz knjige na film spremenilo, se mi zdi, da smo ostali zvesti knjigi in likom.
Elle Fanning in Justice Smith odigrata Violeto in Fincha. Kako sta se odrezala?
Verjamem in vem, da sta Elle in Justice perfektna v filmu. Kar se tiče mene, sta postala Violet in Finch.
Kaj pa nam lahko poveste o svoji novi knjigi (izid je napovedan septembra letos)?
Breathless (slovenskega prevoda še ni) je knjiga, za katero sem mislila, da je ne bom nikoli napisala. V veliko pogledih je zame morda še bolj osebna kot Vsaj en popoln dan. Je knjiga, ki sem jo potrebovala pri šestnajstih, sedemnajstih letih. Odkrit pogled na seks in ljubezen, ločitev staršev, iskanje samega sebe in pomembnost pisanja svoje lastne zgodbe.
Lahko po novi knjigi pričakujemo spet nove?
Seveda! Trenutno že delam na dveh novih knjigah, tem pa bodo sledile še druge.
Trenutno pišete mladinske knjige. Lahko v prihodnosti pričakujemo zgodovinske knjige in knjige o preživetju, kot ste jih pisali na začetku vaše kariere?
Obstaja možnost. Če bi naletela na pravo zgodovinsko temo ali zgodbo o preživetju, bi jo z veseljem napisala. A za zdaj sem srečna ob pisanju knjig o mladih in za mlade, ki se skušajo prebijati skozi najstniška leta.
V Sloveniji imamo prevedeno le eno od vaših šestih knjig. Lahko to spremenite, da bomo imeli Slovenci več vaših knjig? ?
Močno si želim, da bi bilo to v moji moči! Zdi se mi, da imajo pri tem veliko več moči bralci kot pa jaz. Oni so tisti, ki to s povpraševanjem spremenijo. Ker si močno želim deliti tudi ostale knjige s slovenskimi bralci!
Poleg pisanja knjig ste bili in ste, scenaristka in novinarka. Kaj od tega vam je najbolj pri srcu in kako se ti, sicer podobni poklici, razlikujejo med sabo?
Najbolj domače se počutim v objemu knjig, a to ne pomeni, da imam kaj manj rada ostali dve stvari. Pisati scenarij in knjige sta zelo različni stvari in na svoj način sta obe zadovoljujoči.
Kot oseba in avtorica ste navdih mnogim. Kako se počutite, ko vas ima za zgled toliko mladih?
Ko sem začela pisati Vsaj en popoln dan, se mi ni niti sanjalo, da bom tako postala navdih za toliko ljudi. Vsak dan berem in slišim besede svojih oboževalcev, ki pravijo, da jim je knjiga pomagala v življenju in jim dala nov zagon ter cilj. To je bilo vsekakor nekaj nepričakovanega, a obenem sem res počaščena, da se je to zgodilo. Ne znam niti opisati, kako resno to jemljem in kako veliko mi pomeni.
Kot avtorica obožujete knjige. Katera so vaša najljubša dela, h katerim se vedno radi vračate?
Toliko jih je. Obožujem Hladnokrvno Trumana Capoteja in vse, kar je napisala Shirley Jackson, predvsem We have always lived in a castle. Zelo mi je všeč Alica v čudežni deželi. Imam pa mehko točko za Čas deklištva in Malega princa, a moj najljubši literarni lik je Scout Finch iz knjige Ne ubijaj slavca.
Za nekoga, ki se trudi s pisanjem in ima ideje – kaj bi tej osebi kot uspešna avtorica svetovali?
Beri. Piši. Igraj se. Trdo delaj in bodi pri tem discipliniran. A ob vsem tem se ne pozabi zabavati. Ne boj se napisati nečesa, kar ni popolno. Nauči se ljubiti urejanje svojih besedil. Verjemi vase in v svoje ideje. Ne postavljaj si omejitev in ne govori si: »Ne bo mi uspelo,« ampak si povej: »Uspelo mi bo, ker sem to jaz.«
Urednik portala Student.si
Tu sem našel dobre objave. Obožujem način, kako pišete. Lepo!