As. dr. Vasilka Sancin je bila mentorica ekipe Pravne fakultete, ki je dosegla vrhunski dosežek na tekmovanju iz mednarodnega prava.
1. Uspeh vaših tekmovalcev na ‘moot courtu’ glede na informacije v medijih deluje kot izjemen, zgodovinski. Kako ga kot mentorica ocenjujete sami?
Dejansko gre za najboljši dosežek Pravne fakultete na tem tekmovanju v zgodovini. Še več – na tem tekmovanju še nikoli nobena skupina iz tega dela Evrope ni dosegla tako dobre uvrstitve; doseči tretje mesto na svetu na največjem in najprestižnejšem tekmovanju z najdaljšo tradicijo, ki se ga letno udeležuje okoli 600 ekip z vsega sveta, nedvomno pomeni res odličen dosežek tudi v svetovnem merilu.
Gre torej za enkraten rezultat, ki je posledica trdega dela, za eno izmed tekmovalk celo večletnega, saj se je tega tekmovanja udeležila drugič. Rezultat je doživel veliko odmevnost tako v Sloveniji kot tudi v tujini; čestitke so prihajale že na tekmovanju pa tudi po njem. Zadnjič sem izvedela, da je mojega kolega na nekem srečanju nagovoril dekan pravne fakultete iz Washingtona in ga takoj vprašal, če se zaveda, kakšen uspeh je dosegla naša fakulteta.
2. Kaj lahko pomeni udeležba in uspeh na takšnem tekmovanju za samega študenta v okviru strokovnih kompetenc in nadaljnje poklicne kariere?
Udeležba implicira dolge priprave; ekipa se namreč zbere že pred poletjem in pripravlja pisne memorandume, ki se oddajo januarja, potem pa potekajo še priprave na ustni del tekmovanja, ki poteka konec marca. Priprave potekajo celodnevno in tudi ponoči. Te priprave marsikomu omogočijo, da pravo prvič uporabi v praksi. Po zaključku tekmovanja je študent sposoben reševati zelo zahtevna, kompleksna vprašanja – ta so namreč vedno predmet tega tekmovanja, namišljenega spora med dvema državama; gre namreč za najbolj aktualne in zahtevne teme, ki v mednarodnem pravu še niso dokončno razrešene. Študenti postanejo sposobni kvalificirano reševati pravne probleme in jih celovito analizirati in rešiti, to pa jim omogoča, da si kasneje zaupajo, da so sposobni reševati primere, ki so pred njimi. Spoznajo, katere stvari so pomembne, kako argumentirati, kateri so najmočnejši in kateri alternativni argumenti. Naučijo pa se tudi ustnega nastopanja na način, da v čim bolj jedrnatem, prepričljivem nastopu (čas je namreč odmerjen) na najbolj učinkovit način prepričajo sodnike, da je njihova pravna argumentacija kvalitetna in da si zaslužijo zmago; tako je kasneje tudi v realnem življenju pravnega strokovnjaka.
Na samem tekmovanju so študente opazile tudi prisotne odvetniške pisarne, zlasti glavni sponzor, to je odvetniška pisarna White & Case, in jih vprašale, če bi bili zainteresirani za delo pri njih. Tudi v Sloveniji me je klicalo nekaj predstavnikov odvetniških pisarn, ki so povabili študente tekmovalce na razgovor, kasneje so se nekateri pri njih tudi zaposlili.
3. Kolikšne priprave terja udeležba na tovrstnem tekmovanju? Kaj mora upoštevati študent, preden se odloči za udeležbo na tovrstnem tekmovanju?
Predvsem mora študenta zelo zanimati mednarodno pravo, saj bo nadaljnjih nekaj mesecev živel s tem, pripravljen mora biti tudi na skupinsko delo, ki je izjemno pomembno, z individualističnim pristopom se namreč tu ne uspe. Ekipa se mora med sabo tudi zelo dobro spoznati; tako vejo, kje je kdo močan, da se potem na ta način razporedijo vloge. Seveda je potrebnega tudi veliko trdega dela; v tem letu je potrebno dati ostale aktivnosti na stran, saj študent resnično živi s tem primerom cele dneve, noči in vikende. Na koncu pa ponavadi študentje rečejo, da je bila to njihova najboljša izkušnja v času študija. Taka izkušnja jim namreč da ogromno znanja; redkokdaj se namreč kdo tako zelo poglobi v kak primer, celo profesorji ne, na način, da bi poznal vso prakso, vse konkretne primere. Poleg znanja pridobijo tudi veliko mednarodnih kontaktov – pogovarjajo se o možnosti podiplomskega študija, kasnejših zaposlitev, praks. Gre torej za celovito izkušnjo.
4. Verjetno mentorstvo tekmovalcem na tekmovanju tako visoke ravni tudi za vas pomeni precej dodatnega dela. Kaj vam uspeh osebno pomeni kot mentorici?
Prinaša mi zadovoljstvo, da se študentje z navdušenjem ukvarjajo z mednarodnim pravom in da jim to da dobro popotnico za kasnejšo prakso. Seveda je lepo doseči dober rezultat, vendar je za študenta in tudi zame pomembno že samo sodelovanje, pridobitev tovrstne izkušnje. Zato se vsa ta leta ukvarjam s temi ekipami.
Gre za željo po vzgajanju novih rodov mednarodnih pravnikov v Sloveniji. Marsikateri tekmovalec se kasneje namreč tudi zaposli na področju, kjer se še naprej ukvarja z mednarodnim pravom.
Blaž Božnar
