Kaj program I’mpowered pomeni vam?
Ko sem prejela vabilo, da bi postala ambasadorka programa, sem bila zelo vesela in počaščena. V zadnjem času je kar nekaj iniciativ in projektov, ki promovirajo poklice na področju IKT, tudi sami na Fakulteti za elektrotehniko in v Laboratoriju za telekomunikacije, izvajamo ali sodelujemo pri izvedbi nekaterih. Vseeno vsako takšno iniciativo, akcijo ali projekt zelo podpiram, saj se mi zdi izjemno pomembno, da se mladi čim prej srečajo s programiranjem, da se naučijo kako tehnologijo tudi ustvarjati in ne samo uporabljati.
Ustanovili ste tudi FabLab, ki kot ustvarjalni laboratorij spodbuja Slovence h kreativnosti in inovativnosti. Kako gojite odnos moških in žensk v tem okolju?
Osebno ljudi nikoli ne ločujem po spolu, nacionalnosti, starosti, kulture, barve kože ali religije. Enako velja tudi v ustvarjalnih in kreativnih okoljih, kot so FabLabi. Vsak človek je poseben, ima drugačna znanja, izkušnje, poglede na svet in izzive, in ta pestrost in širina je ključna v okoljih, kot so FabLabi, kjer največji poudarek dajemo ustvarjanju, inovativnosti in kreativnosti. Na tem svetu je populacija skoraj enakomerno razdeljena, polovica je žensk in polovica moških. To pomeni, da rešitve, ki jih razvijamo, bo uporabljalo tako moški, kot ženski del populacije, in zato je izjemno pomembno, da so pri ustvarjanju vključeni tako moški, kot ženski, in tako pri ustvarjanju izdelkov pokrijemo čim več različnih vidikov.
Svet se razvija in z njim se razvija tudi tehnologija? Kako pomembno se vam zdi programiranje, kot poklic prihodnosti?
Poklic programerke/programerja je zagotovo eden najbolj obetavnih poklicev za prihodnost. Povpraševanje po programerkah in programerjih je v porastu in je trenutno povpraševanje precej večje, kot je ponudba na trgu. To pomeni, da nam primanjkujejo strokovnjaki. Evropska Komisija je recimo ocenila, da nam primanjkuje približno 800 000 IKT strokovnjakov, samo v Evropi. Želela bi pa poudariti, da osnovna znanja programiranja v današnjem svetu potrebujemo vsi, ne samo programerji oz ljudi, ki delajo v IT industriji. Namreč, tehnologija je postala del našega vsakdanjega življenja, in če tehnologijo želimo uporabljati, potrebujemo vsaj neko osnovno digitalno pismenost, ki vključuje tudi osnovna znanja programiranja.
Razmak med spoloma v svetu inženirjev, programerjev in strojnikov je še vedno prevelik. Kako bi ga lahko zmanjšali?
Na žalost, to drži. Lani, v novembru 2018 sem bila izbrana, da sodelujem pri programu #HiddenNoMore, ki ga financira Ameriški State Deparment. V programu je sodelovalo 50 žensk iz celega sveta, ki delamo na področjih STEM (science, technology, engineering and mathematics). Glede na številke in osebne izkušnje iz prakse smo ugotovili, da je zastopanost žensk v teh poklicih izjemno majhna. Zanimivo je bilo to, da je zastopanost žensk manjša v bolj razvitih državah. Med njimi spada tudi Slovenija. Odgovor na vaše vprašanje je precej enostaven, ni ga pa enostavno uresničiti. Potrebna je namreč sprememba kulture in miselnosti v družbi. Moramo razumeti, da so lahko deklice vsaj enako dobre v matematiki; da so ženske lahko odlične in zelo uspešne inženirke, ob tem pa da so lahko tudi mame; da so lahko tudi inženirke urejene in nosijo obleke in visoke pete, ali pač ne, če se tako ne počutijo; da so lahko tudi inženirke ekstrovertirane. In to moramo razumeti vsi – otroci, starši, učitelji, partnerji, sodelavci, prijatelji … Kar pa je naporen in dolgotrajen proces. In so zato projekti in iniciative I’m powered še kako dobrodošli.
Novinar
