Praga, glavno mesto ter gospodarsko in kulturno središče Češke, je nastala ob reki Vltavi. Ima več zgodovinskih jeder. Hradčani in Mala Strana se nahajajo na levem, Stare mesto in Nove mesto pa na desnem bregu Vltave. Te štiri glavne četrti obdajajo predmestja iz 19. stoletja in satelitska mesta iz novejšega časa, kjer živi večina prebivalcev Prage.
Stare mesto
Središče starega mesta predstavlja tlakovan Staromestni trg, ki ga obdajajo veličastne mestne hiše in palače. Ogledamo si lahko gotsko cerkev in staro mestno hišo z astronomsko uro. Slednja je ena najbolj slavnih ur na svetu. Ob polni uri figura v podobi smrti obrne peščeno uro in potegne vrv zvona, nakar se skozi odprto lino sprehodi dvanajst apostolov. Z vrha stolpa se ponuja lep pogled na stari del mesta. Središčna točka trga je secesijska skulptura, Husov spomenik. Palača Goltz-Kinsky ima eno najelegantnejših rokokojskih pročelij. Skozi ta del mesta poteka t. i. Kraljeva pot, po kateri so nekoč hodili kralji ob kronanju. Ogledamo si lahko še Stanovsko gledališče, Betlehemsko kapelo, Smetanov muzej itd. Malo bolj severno se nahajajo ostanki judovskega geta Josefov. Judje so živeli v Pragi od 12. do sredine 19. stoletja. Stari geto je bil nekoč prenaseljena greznica revščine in bolezni, danes pa je spremenjen v en sam muzej. Ogledamo si lahko strah vzbujajoče staro judovsko pokopališče.
Nove mesto
Nekdanji okopi so danes priljubljena nakupovalna ulica Na Prikope, zunaj mestnega obzidja pa je eden največjih trgov v mestu, Vaclavov trg, ki je bil prizorišče revolucij (krvave in žametne). Novo mesto je ustanovil Karel IV. sredi 14. stoletja. Široke ulice in trgi s trgovinami in bankami, hoteli in kavarnami, gledališči in kinematografi so pravo nasprotje starega mesta. Skupaj z Vaclavovim trgom tvorita sodobno mestno jedro. Večina zgradb je iz obdobja od začetka do sredine 20. stoletja. V zgradbi gledališča se je dogajalo precej novejše zgodovine, vse od razglasitve republike leta 1918, do zmagoslavja Vaclava Havla in Aleksandra Dubčka med žametno revolucijo leta 1989. Narodni muzej je neporušljiv spomenik češkemu nacionalizmu 19. stoletja.
Vaclavov trg z bronastim kipom sv. Vaclava iz leta 1912 je z zgodovino zaznamovan kraj. Tu so se Pražani leta 1968 pred očmi vsega sveta postavili po robu svetovni velesili. Pred njim se je leta 1969 sežgal študent Jan Palach, ki je protestiral proti zasedbi čet Varšavskega pakta, ki je zatrl t. i. praško pomlad. Tu se je začela mirna revolucija leta 1989.
Mala Strana
Ta manjša četrt je vpeta med Vltavo in Hradčane. S hišicami, palačami in cerkvami vzdolž strmo vzpenjajočih se ulic je eden najbolj slikovitih mestnih predelov. Ogledamo si lahko baročno cerkev sv. Miklavža z bogato notranjostjo, tlakovano Nerudovo ulico, številne elegantne stare hiše s sijajnimi vrati in hišnimi napisi ter Valdštejnovo palačo, mogočno mestno rezidenco. Tu se nahajajo veleposlaništva z vsega sveta.
Grajski kompleks Hradčani
Hradčani so kompleks palač, cerkva, trgov, ulic in uličic, nekakšno mesto v mestu. So zakladnica arhitekturnih slogov, od temeljev romanskih cerkva do Plečnikovega postmodernizma med obema vojnama. Praški grad je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji grajski kompleks na svetu. Sodi pa tudi med najstarejše.
Lahko branljivo pečino je konec 9. stoletja utrdil knez Borivoj. Najpomembnejša vladarja gradu sta bila Karel IV. in za njim Rudolf II. Z zgraditvijo grajskega dvorišča se je Mariji Tereziji v 18. stoletju posrečilo zaokrožiti Hradčane v skladno celoto. V drugi polovici 18. stoletja so Habsburžani grad obnovili po načrtih Pacassija z Dunaja. Od leta 1918 je postal rezidenca Češkoslovaške republike oziroma današnje Češke republike. Med drugo svetovno vojno so se v njem naselili nemški poveljniki, v času komunizma pa predstavniki komunistične partije.
Konec prve svetovne vojne je grad pričakal v obupnem stanju propadanja. Nekdanji blišč in veljavo mu je po naročilu prvega predsednika Češkoslovaške republike, Masaryka, povrnil naš Plečnik. Plečnik je rad uporabil in v prenovo vključeval elemente iz okolja, jih poudaril, da so se zasvetili v novem sijaju.
Do gradu lahko pridemo po več poteh: od podzemne postaje Malostranská po Starograjskih stopnicah, od Malostranskega trga čez Grajske stopnice, po ulici Nerudová in čez oster ovinek Kezámku ali od severa čez Smodniški most.
Ogledati si je treba veličastno stolnico sv. Vida, ki je eden najlepših primerov gotske arhitekture na svetu. Tu so svoje zadnje počivališče našli svetniki, kralji in princi, tu so potekala kronanja bohemskih kraljev vse do leta 1836. Največja dragocenost cerkve pa so češki kronski dragulji.
Na Hradčanih je tudi nekdanji dvorec čeških kraljev, imenovan Nova kraljevska palača. Sestavni del Hradčanov je tudi Stara kraljevska palača. Danes je tu sedež češke vlade. Kompleks krasijo še številne druge prav zanimive cerkve in kapelice, še veličastnejše palače iz različnih obdobij, Samostan strahov in Zlata ulička. Slednja je ime dobila po zlatarjih, ki so v 17. stoletju tu živeli in delali v pisanih hišicah. Danes so v majhnih hišicah s pravljičnim vzdušjem številne prodajalne spomenikov. Eden najbolj znanih prebivalcev te ulice je bil pisatelj Franz Kafka, ki je tu iskal navdihe za zgodbe.
Karlov most
Hradčane povezuje s Starim mestom največja znamenitost Prage, Karlov most. Kamniti most iz leta 1400 s tridesetimi kipi je bil nekoč romarska pot, danes pa je raj za ulične zabavljače in prodajalce spominkov. Tu se zgrinjajo slikarji, prodajalci spominkov, glasbeniki, kiparji itd. Poseben čar ima zvečer, ko je poln glasbenikov, ki z violinami in drugimi inštrumenti pričarajo romantično vzdušje. Na mostu boste našli tudi kup zanimivih stojnic, kjer lahko kupite kakšen izviren spominek.
Tu se zgodba šele začne
Najlepše pa se je v mestu izgubiti in tavati po ulicah. In seveda ustaviti se v kakšni manjši pivnici ter poskusiti domače pivo, knedličke in golaž po zmernih cenah. Ali pa si privoščite kosilo na romantični vožnji z ladjico po Vltavi.
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je Praga s številnimi ozko specializiranimi fakultetami zelo priljubljeno študentsko mesto. Najstarejša v mestu je Karlova univerza, ki je bila ustanovljena že leta 1348. V njenem sklopu deluje kar 17 fakultet. Poleg Karlove ima mesto še sedem drugih univerz. Ima pa tudi zelo bogato kulturno dogajanje in pestro izbiro ozko specializiranih muzejev.
