Čeprav na prvi pogled deluje kot manjše mesto, pa je s številnimi starimi stavbami, restavracijami z odlično italijansko kuhinjo, simpatičnimi in zelo dragimi bari, polnimi nacionalnega temperamenta, razkošnimi hoteli, številnimi cerkvami, kanali, mostovi in golobi nekaj posebnega. Je eno izmed mest, ki jih zagotovo moraš videti. Med številnimi podhodi, labirinti stranskih ulic in zapuščenih trgov se je najboljše kar »izgubiti« in tavati …
Sestavljajo ga številni otoki
Benetke, italijansko Venezia, so glavno mesto dežele Benečije ali italijansko Veneto. Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini (laguni) na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja. Laguna obsega obalo od ustja rek Pad na jugu in Piave na severu. Sestavlja ga kar 118 otočkov, ki jih povezuje 400 mostičev in mostov. Glavne ceste so t. i. kanali. Običajno prevozno sredstvo so čolni, t. i. vaporetto. Šteje okoli 318.000 prebivalcev.
Mesto kanalov in mostov
Čez središče mesta poteka Veliki kanal ali Canal Grande, ki deli mesto na dvoje. Prečkajo ga trije mostovi, Scalzi, Accademia in najstarejši Rialto. Ob njem lahko občudujemo številne veličastne bolj ali manj ohranjene mestne palače. Rialto je poln malih trgovinic s spominki, kot so beneške maske in makete gondol. Doževo palačo in nekdanji zapor povezuje Most vzdihljajev. Ječe so bile nekoč pod vodno gladino, kaznjenci pa so na njem zadnjič uzrli luč dneva, od tod tudi ime. Posebnost mesta so gondole in gondolijerji, ki na vsakem koraku turistom ponujajo vožnje.
Splača se zapeljati po laguni in si mesto ogledati še z morske strani. Vreden ogleda je še otok Murano, kjer izdelujejo znano muransko steklo. Drugi najbolj obiskan pa je Burano, ki je bolj miren, znan po svoji čipki. Posebnost otoka je njegova pisanost. Vsaka hiša ima namreč fasado druge barve. Do tega naj bi prišlo zato, ker so moški hodili na delo in ribarjenje, od koder se niso vrnili več dni. Žene pa so jih hotele presenetiti in so se zato trudile ter med seboj tekmovale, katera bo lepše pobarvala fasado hiše in tako bolj presenetila moža.
Bogata pomorska in trgovska tradicija
Mesto je nastalo v petem stoletju našega štetja, ko so prebivalci Ogleja zbežali pred barbarskimi plemeni na močvirnate lagune na severu Jadranskega morja. Raje so živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali sužnji. Leta 726 so izvolili prvega voditelja in ga imenovali dož. Imeli so stabilen politični sistem, ki je bil osnovan na nepreklicnih zakonih. Središče Benetk je bilo najprej na otočku Torcellu, kasneje pa se je preselilo na Rialto.
Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. V 13. stoletju so trgovsko obvladovali celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje. Vse trgovske ladje so jim morale plačevati carino. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske družine, katerih člani so bili tudi kapitani beneških ladij. V 13. stoletju je postal njihov glavni trgovski tekmec Genova, s katerim so imeli boje za prevlado vse do 15. stoletja. Kljub izgubi moči in veliki konkurenci so bili v začetku 18. stoletja še vedno zelo bogati. To bogastvo so znali uživati, zato so prirejali karnevale, igre na srečo, plese v maskah in podpirali umetnost. Leta 1922 se je začela mednarodna razstava umetnosti La Biennale, ki jo prirejajo še danes. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja so pod oblastjo Mussolinija mesto povezali s kopnim, cestnim in železniškim mostom.
Kaj si ogledati
Na osrednjem trgu sv. Marka stoji bazilika sv. Marka, Campanile in Doževa palača. Bazilika iz leta 832 je bila zgrajena z namenom, da v njej shranijo truplo sv. Marka. Je zelo razkošna stavba s številnimi mozaiki, lepim pročeljem in marmornatimi tlemi. Najbolj sloviti so štirje pozlačeni konji nad glavnim vhodom, originale pa zaradi onesnaženega zraka hranijo v galeriji. Najslavnejša je oltarna podoba Pala d´Oro, ki je okrašena z več kot 2.600 biseri, rubini, smaragdi in drugimi dragimi kamni.
Prvotno Doževo palačo, ki je bila prej trdnjava, je v letih 1574 in 1577 močno poškodoval požar. Novo so postavili v starem gotskem slogu, kakršna je ohranjena še danes. Največ prostora so zavzemale dvorane, v katerih so sprejemali politične odločitve, okrasili pa so jih znameniti umetniki tistega časa. Danes so v njej pomembne razstave, ki se povezujejo z beneško preteklostjo in nekdanjo usmerjenostjo lagunskega mesta proti Orientu. Stene so iz belega, rožnatega in sivega marmorja. Na kamnitih stebrih sta lev sv. Marka in figura sv. Teodora, zaščitnika mesta. Na tem kraju so nekoč izvajali usmrtitve in menda hoja med obema stebroma še danes prinaša nesrečo.
Z 98,5 m višine je Campanile najvišja stavba v mestu. Sprva je bila zvonik bazilike in pristaniški svetilnik. Zaradi vetra, dežja, razjedanja slane vode in številnih udarov strele se je leta 1902 zrušil, vendar so ga obnovili. Z dvigalom se lahko povzpnemo nanj in občudujemo razgled daleč naokoli, na otoke Murano in Burano, pa tudi razgled na trg sv. Marka je enkraten.
Je pa mesto zanimivo tudi za nakupovanje. Zanimive so že same izložbe. V številnih manjših trgovinicah najdemo zelo domiselno oblikovan nakit, oblačila, obutev in pohištvo, številne so prodajalne peciva in pekovskih izdelkov, kavarne, kjer poleg kave zaračunajo še sedež in postrežnino, imajo pa celo manjši park z igriščem.
