V prvem delu sem predstavila nekaj osnovnih informacij o Jordaniji in ti zaupala, da sem večino časa jedla falafel. Zakaj? Ker je to najdostopnejša in najcenejša ulična hrana. Na predelih, ki so umaknjeni od turističnih točk in glavnih promenad lahko dobiš solidno velik falafel za 1,5 € ali manj! Je pa ta precej različen od takšnega, kot smo ga navajeni pri nas. Gotovo se falalfel tudi pri nas razlikuje med različnimi ponudniki, a v jordanskem sem pogrešala predvsem svežo zelenjavo. V nobenem izmed cca 15-ih falaflov, ki sem jih pojedla v teh 6 dneh, ni bilo zelene solate, repe ali zelja! Večinoma so ti vsebovali nekaj falaflov, malce humusa, pomfri ter ocvrte jajčevce ali ocvrto cvetačo. Ponekod so dodali še izredno kisle in slane kumarice. Precej slano in mastno, a nasitno za vse podvige.
Ko se sprehajaš po rimskih ostankih
Pri nas so kakršnekoli najdbe iz davnih časov skrbno hranjene v muzejih, zaščitene in vzdrževane pod posebnimi mikrolimatskimi pogoji. V Jordaniji je teh ostankov tako veliko, da je takšna ureditev muzejev oziroma najdbišč na prostem enostavno nesmiselna. V Ammanu sem si ogledala Herculesov tempelj (Amman Citadel) in se sprehajala med nešteto ostanki rimskega cesarstva. Izjemno dobro ohranjen je tudi amfiteater pod Herculesovim templjem.
Najem avta je dobra poteza
Glede na to, da javni prevozi niso ravno najbolje urejeni, sploh pa ne izven glavnega mesta, sva se odločila, da najameva avto. To sva uredila že vnaprej prek spleta, kljub temu, da ta čas v Jordaniji ne velja ravno za turistično sezono. Ker je prometna infrastruktura slabo grajena in vzdrževana, je doplačilo za vsa mogoča avtomobilska zavarovanja več kot pametna odločitev.
Iz Ammana sva se odpeljala okoli opoldneva in se napotila do Petre. Tam sva v enem izmed hotelov prespala 2 noči in si prvi večer ogledala nočni spektakel pri Zakladnici, naslednji dan pa posvetila raziskovanju celotnega območja. Vstopnina za Petro ni ravno najbolj poceni, saj je uvrščena na seznam Unescove svetovne dedičšine in nosi tudi naziv za enega izmed svetovnih čudes. Kljub temu nama je uspelo nekaj denarja prihraniti, saj sva pred odhodom na potovanje preko spleta kupila Jordan Pass, ki je vseboval tudi že vizo in dnevno vstopnico za Petro. Naj spodnje fotografije iz Petre govorijo same zase…
Pojdiva spat v puščavo!
Ko sva načrtovala potovanje, sva naletela na možnost spanja v puščavi. Sicer je doživetje, ki ga ponujajo precej turistično obarvano, a sva se uspela izogniti turistom in dan sredi puščave preživeti po svoje in na samem. Ležanje v pesku pod nešteto zvezdami, mlečna cesta… uau! Bila sva povsem očarana! Kljub temu, da sva bila dobro pripravljena pa naju je presenetil mraz, ki se je po puščavi razlegel v trenutku, ko je zašlo sonce.
Kaj naju še lahko navduši?
Po spanju v puščavi sta nama ostala še dva dneva in kljub temu, da sva bila že povsem očarana, najino čudenje še ni bilo pri koncu. Kopanje v Mrtvem morju? Itak!
Kako sva se lotila tega nenavadnega kopanja si preberi v tretjem delu!
Novinar
