1. TEDEN
Med trkanjem na vrata ob osmih zjutraj že slišim kričanje iz naslednje sobe, naj se poberem. Medtem skušam vtakniti univerzalni ključ v ključavnico sobe dekleta, ki potrebuje posebno misijo prebujanja. Kot 22-letno dekle, ujeto v možgane 13-letnice z nizkim količnikom inteligence, posvojeno iz Romunije k Danskim staršem, pred letom dni brez ideje o varni spolnosti in o tem, da se seks zgodi ponavadi zaradi ljubezni ali privlačnosti in ne denarja. Ko uspem odpreti vrata, jo skušam zbuditi sprva na lep način. Nato mi ne preostane drugega, kot da jo zgrabim za roke in jo malo stresem, da bi dojela, da je jutro in da se je potrebno zbuditi. To ponovim najmanj trikrat v treh različnih intervalih, da mi na koncu uspe.
2. MESEC
Brez trkanja vstopim v sobo, rečem dobro jutro, medtem mojo učenko že prijemam za roke in tresem, odpiram okno, saj celotna soba smrdi po cigaretnih ogorkih. Nato se usedem k njeni postelji in se skušam pogovarjati z njo. Če se ne odziva, pomeni, da nisem dovolj glasna. Skušam povečati volumen svojega glasu. Začnem peti. L. začenja odpirati oči in jamrati o moji tečnobi že navsezgodaj zjutraj. 5-minutno dejanje, ki je obrodilo manjše sadove. Zavedam se, da ko bom zaprla vrata, bo krepko ali vsaj delno zaspala nazaj. Ponovi vajo.
V šoli sem začela poučevati fanta, ki je kot 21-leten brez osnovnega znanja matematike (na primer osnovne operacije). V danščini. Na eni ali na drugi strani sva oba postavljena pred preizkušnjami. Ko po dveh dneh ugotovim, da ne pozna niti ure, mi ne preostane ničesar drugega, kot da se tudi sama naučim, koliko je ura v danščini. Slednji problem je, da je fantu danščina drugi jezik, ki se ga je v tem obdobju šele dodobra začel učiti.
6. MESEC
Pripravljanje študijskega potovanja v srednjo Ameriko (Belize). Glede na to, da sem sama stara 22 let in imam manjše izkušnje s študijskih potovanj po Indiji, Kitajski, Laosu, Vietnamu in Evropi, mi ne preostane ničesar drugega, kot da nadgradim svoje sposobnosti v drugačni smeri; kot skrbnica šestnajstih otrok skupaj s svojimi šestimi sodelavci. Znanje iz pedagogike se medtem izpopolnjuje, saj enomesečno potovanje v Belize zahteva veliko več kot turistične točke ogleda. Študijsko, zaradi določenih ciljev znanja, ki naj bi jih vsi skupaj pridobili kot potovanje v revni predel sveta. Humanitarno, zaradi aktivnih projektov, ki jih izvajamo skupaj z mojimi „100 in en izgovor”, razvajenimi, problematičnimi, ampak navsezadnje čudovitimi najstniki. Poudarek na humanitarnih projektih je predvsem zaradi tega, ker ti nesamozavestni in nezaupljivi najstniki dejansko v državah tretjega sveta lahko naredijo nekaj, kar jim bo dalo občutek uspeha in s tem zadovoljstvo samih s seboj.
Mimogrede, potovanje je izpadlo fantastično. In zjutraj L. ni bilo težko zbuditi. Z vsakim dnem lažje, če se le najde vsak dan drugi razlog, ki jo bo zbudil v nov dan.
11. MESEC
Zadnji dnevi prakse, preveč misli v glavi, da bi jih sploh skušala zapisati v zvežčič. Če odtrgam delček, se glasi kot leto generacije ADIJO. Čeprav so se najstniki rodili okoli istega leta kot sama in čeprav so bili nekateri kakšen mesec starejši, mi je uspelo prebroditi obdobje na prevzgojnem domu in šoli za najstnike kot njihova skrbnica in delno učiteljica. Čeprav se ti najstniki od nekaterih energijskih in vedenjskih posebnežev Slovenskih šol ne razlikujejo bistveno, je bilo obdobje posebno, še zlasti v smislu Danskega socialnega sistema, ki za te posebneže kreira posebne šole, v katerih pridobijo posebno pozornost in posebne cilje, ki so predvsem prej cilji za življenje kot dokončati šolo. Zanje je treba s posebno nego poiskati njihove interese in stvari, ki jih ne potlačijo, temveč spravijo navzgor in jih naredijo samostojne posameznike. Generacija ADIJO je v smislu vseh stvari, ki sem jih imela priložnost doživeti in so bile velikokrat težke „KAJ MENI TEGA TREBA”, vendar vredne korakov naprej.
KRATKO O TEACHER TRAINING COLLEGEU NA DANSKEM (DNS)
V kolidžu, kjer študiram in sem sedaj že v tretjem letniku, je poudarek predvsem na praktičnih sposobnostih in izkušnjah poučevanja na Danskih in Afriških šolah, izkušnjah z dela v prevzgojnih domovih, študijskih potovanjih v Azijo (Indija, Kitajska, Laos in Vietnam), ki so tudi humanitarne narave, obdobjih izpitov, življenju v skupnosti in izpopolnjevanju organizacijskih sposobnosti, pomembnih vprašanjih o svetu (globalizacija, globalno segrevanje, politika, ekološka hrana, …) in raznoraznih drugih dejavnostih, ki potekajo kot del DNS kolidža. Študij je internacionalen (mladi iz EU), intenziven in plačljiv samo v prvem letniku (zaradi posebne skupne ekonomije).
Za dodatna vprašanja se ne obotavljaj napisati e-maila na ana.pincolic1@gmail.com (v slovenščini) ali klikniti na internetno stran kolidža: www.dns-tvind.dk.
Ana Pincolič
