Obisk doma
Po dveh tednih dela z otroki v Karierno-izobraževalnem centru smo se seveda navezali na otroke ter oni na nas, zato smo imeli nekateri izmed prostovoljcev priložnost, da obiščemo njihov dom.
Mene je v svoj dom povabila 12-letna punca z imenom Ramata, ki živi blizu Karierno-izobraževalnega centra v vasi Brufutu. Po pouku sva se odpravili do njene hiše. Vedela sem, da mi bo hudo, ter da zagotovo ne živi v takih razmerah kot mi, vendar je bilo še hujše, kot sem pričakovala. Punca živi v hiši, ki je velika približno 3 x 5 metrov. V hiši je ena soba, razdeljena z zaveso, v vsaki polovici pa je zakonska postelja, na kateri je samo jogi, brez odej in vzglavnikov. Pred hišo imajo štiri kokoši in prostor, kjer lahko zakurijo ogenj in na njem kuhajo. Starejša sestra, stara 17 let, mi je kasneje povedala, da v tej sobi živi 9 ljudi. Pet otrok ima isto mamo in očeta, vendar je ta umrl ne dolgo nazaj, ostali štirje otroci pa so sosedi, stari od pet do sedem let, ki sta jim umrla starša in jih je Ramatina mati vzela pod svojo streho. Gospa torej v hiši brez tekoče vode, elektrike, pokriti s kovinskimi ploščami, sama skrbi za osem otrok.
Obisk doma je bila zame osebno velika čast in priložnost, saj sem spoznala, da velikokrat ne potrebujemo ničesar drugega kot ljudi, ki jih imamo ob sebi. Kljub življenjskim pogojem, v kakršnih živijo skoraj vsi otroci v Gambiji, so še vedno nasmejani, saj imajo v resnici vse, kar potrebujejo: so zdravi, imajo streho nad glavo, so ljubljeni in niso lačni.
Otvoritev šole
Poleg čustvenega obiska doma sva bili z Marijo priča otvoritvi šole. 23. septembra je društvo Za otroke sveta odprlo prvo brezplačno šolo v Brufutu, kamor se je prijavilo 64 otrok starih med štiri in osem.
Prvi dan je bil zares razburljiv, otroci so bili neposlušni in zbegani, saj jim ni bilo točno jasno, kaj se dogaja. Proti koncu tedna je bilo vedno bolj umirjeno, otroci niso več jokali in so se privadili šolskega sistema. Prostovoljci smo v šoli pomagali učiteljem, mirili otroke in zanje pripravljali različne pripomočke za učenje.
Na prvi dan šole smo tudi vsakemu izmed otrok podarili svojo šolsko torbo, v kateri sta bila še zvezek in puščica s kemičnim svinčnikom in barvico. Ves ta »odpadni« pisarniški material smo prejeli v Sloveniji in smo ga z veseljem podarili otrokom, ki ga zares potrebujejo.
Naš zadnji teden v Gambiji je bil za vse precej čustven, saj smo doživeli veliko več, kot smo pričakovali, da bomo.
Vse zgodbe o Gambiji pa najdeš v naši rubriki Potopis.
Novinar
