Češka je magična. Domnevam, da turisti enako gledajo na Slovenijo, ko jo obiščejo. Stare baročne stavbe, poceni pivo in prelepa pokrajina so le nekateri izmed njenih atributov – enako velja za Slovenijo. Kaj se skriva za prelepo zunanjostjo, nas kot turiste v bistvu niti ne zanima. Prav tako ne zanima tujcev, ko obiščejo Slovenijo. V končni fazi zakaj bi jih …
Posvetimo se Češki. Češka je idealna za prvomajski izlet, kar smo izkoristili tudi mi. Torej, trije študentje smo se torej odpravili na Češko, da bi izklopili možgane pred izpiti. Kakšen mesec prej sem rezerviral hostel, nato pa Garmin in smo šli.
1. dan: Štartali smo ob dveh ponoči, kar ni bila najboljša ideja, saj sva bila z Nino oba malo mačkasta zaradi žurke, ki je bila istega večera, medtem ko je „najin voznik“ delal do polnoči in prav tako ni nič spal. Odločili smo se, da jo mahnemo direktno do Salzburga in nato skozi tunele do Linza, potem pa smo že praktično na Češkem. Posledično to pomeni, da moramo poleg avstrijske vinjete plačati tudi tunele, kar dodatno nekaj stane … Če boste brali različne forume, boste našli polno možnosti in idej, po kateri poti se bolj splača iti do Češke – sami si ustvarite mnenje, kaj vam najbolj ustreza …
Do same Prage smo sicer potrebovali nekje 7 ur in pol vožnje, a smo se vmes še ustavljali. Skupno smo naredili približno 750 km.
Malo čez avstrijsko mejo smo si najprej ogledali manjše mesto Český Krumlov. Glede na to, da je praktično na poti do Prage, svetujem, da si ga ogledate. Mesto je vpisano v Unescovo kulturno dediščino in je pravi biser arhitekture. Sprehodili smo se skozi staro mesto do mogočnega gradu. Definitivno vredno obiska. Popoldne smo pot nadaljevali proti Pragi – koncept čeških avtocest je sledeč – gre za običajno hitro cesto, le da namesto znaka 90 km vidiš tablo 130 km. To je edini indikator, da gre za avtocesto. Kupili smo tudi češko vinjeto in glede na to, koliko kilometrov smo naredili po avtocesti, bi rekel, da nas je vinjeta stala praktično pol evra na vsak prevožen kilometer. Drugače vinjeta stane 14 EUR.
Hostel smo imeli rezerviran v samem centru Prage. Z avtom smo se nekako prebili do tja, kjer smo počakali managerja hostla, da nas je odpeljal do v naprej rezerviranega parkirišča. Parkirišče je stalo približno 12 EUR na dan in se mi zdi precej dobra rešitev, če pridete v Prago z avtom. Samo parkirišče je v bistvu opuščen hotel, ki ga uporabljajo za namen parkiranja – vhod je dobesedno skozi glavna hotelska vrata …
Nastanili smo se v hostlu, nato pa smo šli raziskovat mesto. Victor – manager hostla, nam je priporočil bližnjo pivnico, kjer so stregli „good beer and excelent food“. Imel je prav in po poznem kosilu smo se odpravili nazaj proti hostlu. Vmes smo našli še eno pivnico in še tam poizkusili pivo. Držali smo se pravila – „za tako poceni pivo se naroči dva“. Cene piva se namreč gibljejo nekje med 1,50 EUR in 2 EUR. Po prihodu v hostel je voznik omagal in zasluženo zaspal. Spoznali smo cimre – bili smo v sobi za 6 ljudi; z nami so bili še trije Argentinci, ki so imeli precej čuden bioritem. Cel dan so spali, nato so šli zvečer ven, žurali do petih zjutraj in šli nato spat – vse lepo in prav, a ko so pijani prišli nazaj, so smrčali tako močno, da je bilo nemogoče spati … Slaba stran hostlov …
2. dan: Začeli smo z ogledom mesta – Karlov most (zraven katerega je naš hostel), Lennonov zid – poln grafitov in podpisov ter seveda mnoge cerkve, stari trgi, bivši obrambni stolpi in podobne zadeve … Različni umetnostni stili, predvsem renesansa ter kasneje barok, so pustili mestu čudovit pečat. Vse smo fotografirali in se s podzemno železnico odpravili do Vyšehrada (ne me vprašati, kako se to izgovori). Gre za najstarejši grad v Pragi. Zgrajen je bil v 10. stoletju. Na prvi pogled ni izgledal tako impresivno, a znotraj gradu smo poleg čudovitih zelenih površin našli tudi Baziliko svetega Petra in Pavla kot tudi grajsko pokopališče, kjer so pokopani številni znani meščani (med drugimi tudi Dvořák in Smetana). Po vseh narejenih fotografijah smo si privoščili dve pivi in odšli nazaj v center. Ker je bilo že pozno popoldne, smo šli nekaj pojest – pica in pivo sredi centra za manj kot 10 EUR.
Zvečer smo se odpravili na enega izmed hribov nad mestom, kjer stoji replika Eifflovega stolpa, imenovana razgledni stolp Petřín. Stolp je visok 60 m (kar je 4x manj od originala), a ker je lociran na hribu izgleda zelo, zelo visoko oz. višje od tistega v Parizu. Mimogrede, vstopnina je okoli 3 EUR. Po ogledu smo šli v enega izmed bližnjih pubov, kjer smo za sosednjo mizo našli Slovence – „small world“.
3. dan: To noč so Argentinci smrčali za odtenek manj in dejansko smo se lahko naspali. Po zajtrku v restavraciji Mcdonald’s (cena zajtrka nekje okoli 3 EUR) smo se odpravili pogledat glavno znamenitost – Praški grad. Gre za največji grad na svetu in zadeva je res impresivna. Pomembno je omeniti, da je tu kar veliko stvari oblikoval naš najbolj znani arhitekt Jože Plečnik. Dejstvo, na katerega smo lahko ponosni. Grad je sicer masovno oblegan s strani turistov, tako da je vse skupaj že precej naporno. Ogledali smo si nekaj soban ter seveda samo katedralo na grajskem dvorišču. Tudi če niste veliki oboževalci cerkva, vas bo ta navdušila. Po ogledu smo odšli na dve pivi – temno pivo imenovano Kozel smo dobili za 1,5 EUR. Neprecenljivo …
Popoldne smo si ogledali še eno cerkev, nato pa po kosilu obiskali še Židovsko četrt. Zadeva je precej draga (če me spomin ne vara 25 EUR) in te malo razočara glede na ceno – sicer samo moje osebno mnenje. Fotografiranje sinagog in pokopališča je strogo prepovedano v židovski religiji, a če pa doplačaš 5 EUR, potem bo Bog spregledal greh (malo hinavsko …). Pokopališče si splača ogledati, saj po židovski tradiciji krst ne smejo odstraniti s pokopališča, in posledično naj bi bilo na dobrih 500 let starem pokopališču pokopanih okoli 100.000 ljudi; vidnih naj bi bilo okoli 12.000 nagrobnikov. Zadeva je zelo impresivna, če povem še, da je manjša od npr. košarkarskega igrišča. Ogledali smo si še sinagoge, ki so zanimive, a nad njimi nisem bil preveč navdušen.
Zvečer smo našli še eno dobro gostilno s tradicionalno češko hrano – super hrana za zmerno ceno. Nasplošno je s hrano tako – dve pivi in glavna jed za 10 EUR se komu ne bo zdelo tako poceni, a pojdite v center Ljubljane in naročite isto zadevo pa boste videli razliko.
4. dan: Po zajtrku smo opravili še nekaj nakupovanja, nato pa po avto in ven iz Prage. Na poti proti avstrijski meji smo se ustavili še v vasi Hluboká nad Vltavou, kjer smo si ogledali še en res čudovit grad s prelepim vrtom. V sončnem vremenu smo naredili kar nekaj slik v parku in okoli gradu. Še ena zadeva, ki se jo splača ogledati. V vasi smo šli nato še na kosilo – češka hrana je res odlična! Po kosilu smo se odpravili proti domu in 7 ur kasneje smo bili na cilju …
