Kanada je uradno pod vladavino britanske monarhije, in zdi se, da so svojo družbo ustvarili premišljeno, jemaje dobre lastnosti britanske in ameriške kulture, ter dodajoč svoj nacionalni karakter.
Kanada – družbeni sistem
Povprečno več kot vzorno obnašanje svojih državljanov so dosegli in ga vzdržujejo z zgoraj omenjeno premišljenostjo in delom v skladu s tem razmišljanjem: prijaznost in poštenost nista samo predmet vzgoje družine, ampak sta dejansko del izobraževanja v splošnem šolskem sistemu. Kanada ima po Veliki Britaniji občutek za tradicijo, z ZDA pa si delita težnjo po napredku in popularno kulturo. Kakšno je drugo ime za Kanadčana? Sofisticiran Američan, je šala, ki nosi dovolj resnice o razliki med sosedskima narodoma. Kanada je kot država strožja do svojih državljanov, ali če hočete, manj svobodna. V Kanadi si ne morete za »Jebemtiš, ‘mamo pouhn črnih … mhmmm … medvedov ukol bajte!« priskrbeti polavtomatsko orožje, in ja, potrebno je plačevati višje davke za javno zdravstvo in šolstvo. A uganite, kaj: v novicah so o prvem uboju s strelnim orožjem v območju mesta Toronto (2,5 milijona prebivalcev) v koledarskem letu poročali šele sredi februarja; do takrat ni bilo niti enega zločina tega tipa. Zdravstveni sistem je javen in zares služi vsem Kanadčanom. In končno, izobraževalne ustanove so kvalitetne v vseh namenih izobraževanja in čeprav so fakultete plačljive, so cenovno dostopnejše kot ameriške, predvsem pa Kanada kot država pomaga študentom s ponudbo posojila z izredno nizko obrestno mero. Ko tako Kanadčani gledajo Američane, kako večkrat zaničujejo svoje južne sosede, jim s tišjim glasom govorijo: Vsak ima svojo Mehiko …
Ena izmed izvrstnih lastnosti kanadske družbe je njen sistem dela, služb. Kanada ne pozna študentskega dela, in verjemite, to je prednost za vse Kanadčane. Država ponuja dva načina dela: polni delovni čas in delni delovni čas; večina ljudi želi seveda delati polni čas, a delni delovni čas pride močno prav študentom in vsem, ki si želijo več prostega časa. In glede na lastno izkušnjo vam lahko zagotovim, da tudi s službo z delnim delovnim časom lahko preživite, če pa služba ni iz najnižjega razreda (mi, pomivalci posod roke gor!), lahko živite prav lepo življenje. Manko študentskega dela pa pride prav tudi ravnokar bivšim študentom, ki imajo tako na razpolago veliko več služb in jim dela res ni težko najti (v Sloveniji je seveda trg dela za diplomanta zmanjšan za vsa študentska dela). In nadalje, ta odsotnost študentskega tipa dela koristi tudi družbi: ali si študent ali ne, zahteva se popolnoma isto opravljeno delo (priznajmo, vsi slovenski študentje smo že kdaj s šefom igrali igro Ne moreš me tako slabo plačati, kakor jaz lahko slabo delam). Če se za trenutek med dobrimi lastnostmi ustavimo pri osamljeni slabi, moramo izjasniti, da je slovenski sistem časa dela 7-15 veliko boljši od kanadskega 9-17, saj naš omogoča veliko več kvalitetnega prostega časa, tudi za bližnje, katere Slovenci cenimo bolj visoko. Nazaj k prednostim ubrisancev na hokej, pozabite slovensko socialno pomoč države, Kanada pomaga svojim državljanom, ki zaslužijo manj, z močno nizkimi davki. Iz lastne izkušnje: s službo delnega delovnega časa sem od 240 kanadskih dolarjev tedenske plače dobil v žep 228 dolarjev – država mi je vzela vsega 5% plače. Zelo všečen element za konec: testi za zaposlitev. Predstavljajte si, da bi na internetnem portalu za iskanje služb ob prijavi na delovno mesto morali rešiti test, s katerim preverijo, ali ste pravi za službo. Seveda ne gre za končni izbor, a odstrani plevel in pripomore k besedam Adijo, nepotizem!.
Lepota, prosto po Kanadi
Zanimiva razlika med državama je tudi kanadsko dojemanje alkohola: zavedajoč se negativnosti, ki jih prinaša, je omejen z dvema strogima ukrepoma: ni prisotnosti v običajni trgovini, kupi se ga lahko le v izključno alkoholu namenjenih prodajalnah (večina v lasti kanadske države – prihodek, ki se vrača med državljane): v zvezni državi Ontario LCBO in Beer Store (če kdaj po naključju ne dobite Laškega piva v slovenskem baru, stopite v naslednjo trgovino). Druga omejitev je prenehanje točenja alkohola ob 2. uri zjutraj – ni važno, kje ste (bar, restavracija, klub, hotel, na delovnem mestu …), od te ure dalje vam ne smejo postreči alkohola. Naslednja večja razlika med Slovenijo in ljubitelji javorjevega sirupa je prijaznost. Slovenci nismo najbolj nesramen narod na svetu (no, smo, če Hrvati slučajno rečejo, da so oni), a Kanadčani so na najvišjem nivoju. Ne gre za navidezno vljudnost: Kanadčani so ljudje, ki se javijo, ko vam pri blagajni, pred njimi v vrsti, zmanjka drobiža. Ko se preselite v novo stanovanje, vam gre v nasprotni sobi živeči cimer razkazati okolico. Potiskajo sodelavce, prijatelje, bližnje navzgor, ne samo s spodbudo, ampak dejansko pošiljajo vaše življenjepise pomembnim prijateljem.
‘Slika, vredna tisoč (grdih) besed’, Kanadčani so brez argumentov, ko jim stara celina vrže naprej manjši občutek za estetiko: Evropa je s svojo slikovno umetnostjo (slike kanadskih avtorjev 18. stoletja o življenju tamkajšnjih Indijancev bi lahko brez slabe vesti podpisali Monet, starost 5), arhitekturo, tako mest (pravokotna postavitev ulic je resda koristna za orientacijo, toda mesto naredi dolgočasno in pusto, kot peta sezona Seksa v mestu, khm, tretjega Rambota!) kot tudi posameznih zgradb (stolpnice v Torontu so najbrž naredili tako, da so na tla narisali pravokotnik, ga povlekli iz tal v nebo, ter nekam na pročelje nastavili sijoč napis ‘Bank of Tralala’) in splošnim občutkom za modo (v prostorih kot je Kanada povprečni evropejec ugotovi, da ima vsaj osnovno znanje o oblačilih) drug svet napram Kanadi.
A nekaterim smešnim slabostim navkljub je zemlja ‘–A bi rad pak v glavo?! –Hvala!’ prostor izjemnega družbenega sistema, katerega pozitivne lastnosti bi bilo vredno prekopirati v slovenski prostor. Čeravno se naši politiki neradi učijo pozitivnih praks drugih držav, je rešitev enostavna: vse, kar moramo narediti, je, da ta sistem poimenujemo Diplomska naloga. Slovenski politiki bodo kopirali kot nori …
