Seveda govorim o Dublinu, prestolnici Irske in mestu z največjo pivovarno na svetu. Družba štirih (dve ženski in dva fanta) smo ga obiskali letos med 10. in 17. 3.
Originalna ideja je bilo obiskati Dublin teden kasneje, da bi se udeležili festivala St. Patrick’s day, a če planiraš tak izlet šele 3 mesece prej, je nemogoče dobiti hostel in avionske karte za normalen denar (praktično se cene dvignejo za faktor 4), tako da smo ujeli na naš predzadnji in zadnji dan le začetek festivala. A bolje to kot nič.
Dublin je sicer mesto s približno 1,5 milijona ljudi (s predmestjem) in slovi kot zelo drago mesto (kar tudi je). A kar je najboljše pri njem (poleg piva), so prebivalci, saj so res prijazni in tipični Irci, kot smo jih vajeni iz filmov (malo nagnjeni k alkoholizmu, a zelo dobrodušni).
Sam potek je bil sledeč:
1. dan: vožnja do Trevisa pri Benetkah, kjer smo imeli letalo (Ryanair)
Na letališču imamo le manjši problem, ko ugotovimo, da imamo pretežke kovčke (imeli smo zakupljena le dva kovčka in ročno prtljago – ker smo s seboj vzeli nekaj hrane in pijače, je bilo pretežko. Po nekaj debate smo se odpovedali nekaj konzervam hrane, da smo lahko ‘rešili’ liter Borovničk). Letališče je v Dublinu precej blizu mesta, tako da hitro pridemo do hostla. Hostel (Oliver St. John Gogartys) je lociran v centru ulice Temple bar, ki je srce mesta z največ pubi, bari in klubi. Sam hostel ima svoj pub (tudi to je pomagalo, da sem ga izbral), svojo restavracijo in standardno opremo: kuhinjo (sicer iz 2. sv. vojne), 24-urno recepcijo, … Po manjši večerji gremo malo po mestu in na prvo rundo Guinnessa.
2. dan: po zajtrku v hostlu se odpravimo v mesto
Ker malo dežuje (tudi za Dublin velja sicer tipično angleško vreme), si ogledamo Nacionalno galerijo, Naravoslovni muzej; kosilo v Mc Donaldsu (cena menija približno od 7 do 9 €) ter seveda sprehod skozi mesto. Dublin je sicer mesto, kjer lahko vse stvari vidiš peš, saj je najbolj oddaljena znamenitost za približno dobre pol ure hoje stran. Zvečer gremo v pub nasproti našega (večina večjih pubov ima tudi vsako noč ‘live’ glasbo). Seveda tipično slovensko že v hostlu spijemo liter borovničk, nato pa sledi pub in Guinness. Cena piva je 5 € (po polnoči 5,5 €), ampak je pa pint piva (angleška mera) približno 0,57 l piva. Štiri runde piva in četrt litra borovničk, kasneje se znajdem spet nazaj v hostlu (ki je zelo priročno 5 m stran), soba se vrti in pristanem na wc-ju … (stara zgodba, nisem nek težak pivec).
3. dan: končno je napočil dan – ogled pivovarne Guinness
Če si boste v Dublinu ogledali sploh kaj, si oglejte vsaj to. Pivovarna je ogromna in se razprostira čez več ulic, ogled stane 11 € (študentska cena); celoten muzej pa so preuredili tako, da izgleda kot velik kozarec (7-nadstropni), ki naj bi simboliziral količino varjenega piva v enem letu. Skozi muzej se sprehodimo skozi različne tematske dele muzeja (priprava, varjenje, trženje, distribucija, …). S prihodom v 7. nadstropje, kjer je razgledna ploščad z barom, pa z vstopnico dobiš tudi brezplačno pivo (vrhunec ogleda). Po ogledu pivovarne se odpravimo še do zloglasnega zapora Kilmainham Gaol, ki je gostil kar nekaj irskih revolucionarjev. Zapor je tudi vreden ogleda (študentska vstopnina cca 5 €). Po prihodu nazaj v hostel smo to noč kar v hostlu ob nekaj pivih.
4. dan: že zjutraj se odpravimo do cca 45 minut (z vlakom) oddaljenega Howtha
Gre za manjšo ribiško vasico, ki pa ti da približno idejo o tem, kako lepa in zelena je Irska v resnici. V Howthu si najprej ogledamo tjulnje v pristanišču, nato pa se sprehodimo skozi vasico ter nato okoli rta. Sam rt je ves v nizkem zelenju ter obdan s pečinami. Po približno uri in pol krožne hoje okoli rta se vrnemo nazaj v vasico in sledi sicer tipično angleško kosilo ‘fish and chips’ v lokalni gostilni (in to samo za 10 €, kar je za njih poceni). Po kosilu še ogled lokalne tržnice, kjer si privoščimo fudge (angleška sladica) in pivo v pubu. Howth je tudi sicer bogato predmestje Dublina, v katerem si po avtih in urejenih hišah sodeč bivanje lahko privoščijo le bogatejši Irci. Zvečer v mestu sledi še sprehod po glavni ulici ter večerja in spet obisk enega izmed pubov.
5. dan: obisk živalskega vrta na drugi strani mesta, kjer se skoraj izgubimo, a na koncu le najdemo
Živalski vrt sam po sebi ne sodi med največje, je pa zelo lepo urejen in z lepim vremenom je bil obisk precej ‘kul’ izlet. Kar pomislite – kdaj ste pa nazadnje bili v živalskem vrtu? Verjetno še v osnovni šoli. Najbolj zakon so bili pa seveda pingvini. Ker že kar nekaj dni opazujemo polno ljudi z nakupovalnimi vrečkami neke trgovine Penneys, se odločimo, da preverimo še to. V bistvu najdemo nek nakupovalni center in tudi v njem iskano trgovino Penneys, ki je ogromna trgovina z oblačili – če bi moral primerjati, bi rekel, da spominja na trgovine H & M ali C & A s to razliko, da so cene smešno nizke. Majice po 5 €, srajce po 10 €, suknjiči za 25 €, … Sama kvaliteta pa sploh ne slaba. Spotoma pogledamo še tudi zelo znan Trinity college, ki je precej impresivna zadeva, tako da bi bilo kar ‘kul’ študirati tudi tam. Po opravljenem ogledu in ‘šopingu’ (kateremu je sledil zadnji dan še eden – ženske pač …) gremo nazaj v hostel, kjer v skupni kuhinji med delanjem večerje nek Španec v mikrovalovki poskuša pogreti neko juho v plastični embalaži. Posledica je seveda tako zadimljena kuhinja, da se ni dalo dihati, vsi smo smrdeli po dimu, tako da je po večerji sledil obvezen tuš.
6. dan: po zajtrku (marmelada in kosmiči nam že vsem totalno presedajo)
Gremo pogledat še dublinski grad, ki je tudi zelo lepa znamenitost s prelepim vrtom pred njim, ter še cerkev (St. Michael’s), ki je tudi ena izmed lepših videnih cerkva do zdaj. Sledi izlet v Malahide. Gre za manjši obmorski kraj, tudi cca 45 minut vožnje izven mesta, s prelepim parkom ter gradom. Zanimivo je to, da je kraj res zelo urejen; najboljše je otroško igrišče v parku, kjer so imeli res ‘kul’ tobogane, stvari za plezat, velike gugalnice itd. Kraj ima tudi precej lepe peščene plaže, ki pa seveda v marcu še samevajo. Nazaj v Dublinu opravimo še zadnje nakupe s spominki – imajo celotno verigo trgovin s spominki, ki jih najdeš povsod. Zvečer si na kratko ogledamo enega izmed dogodkov na festivalu z veliko tradicionalnega irskega plesa, ki ga poskušamo zaplesati tudi obiskovalci (seveda precej neuspešno).
7. dan: St. Patrick’s day – zjutraj ujamemo še tradicionalno veslaško regato med Trinity collegem in še enim collegem, nato pa že počasi do letališča, kar je v mestu, res polnem turistov, precej nemogoča naloga. Sledi letalo v Italijo in vožnja domov.
Vseskozi zelo dober izlet, ki ga res priporočam, je pa res, da je Dublin eno dražjih mest na svetu. Osebno sem zapravil za celoten izlet približno 450 €, kar vključuje vse, od piva pa do letalske karte (75 € s prtljago). Kot rečeno – priporočam.
Mitja Urbanček
